Andrea Massi: Od Žana ne smemo zahtevati nemogoče

Prav poseben je na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju pogovor z Andreo Massijem, dolgoletnim režiserjem številnih podvigov nepozabne slovenske šampionke belih strmin Tine Maze. Cenjeni strokovnjak, ki zdaj tekmovanje spremlja umirjeno in brez obveznosti, je ocenil videno.

Kako ocenjujete to svetovno prvenstvo, kaj ste opazili na tem prvem velikem tekmovanju po pandemijskih olimpijskih igrah?

»Zdaj gledam drugače kot nekoč, ko sem bil neposredno vpleten. Imam to selektivno inteligenco: eno je gledati prvenstvo iz strokovnega zornega kota, drugo pa, ko si tu s hčerko in ji razkrivaš zanimivosti iz ozadja velikega tekmovanja. Radovedno je opazovala premikanje z akreditacijo. Pokazal sem ji, kako se snema, spoznala je, kako je videti start, fotografirala se je s smučarji in smučarkami, ki jih dobro poznam, denimo Sofio Goggio.

Gledala je malce treninga. Tina Maze je tu poslovno, jaz ne. Svetovno prvenstvo je prvič po pandemiji. Kritičen sem malo do prizorišča tekem. Predvsem ženskih, ki sem jih spremljal v živo v Meribelu. Proge so zelo preproste, za raven svetovnega prvenstva morajo biti zahtevnejše. Treba bo dvigniti kakovost ženskega alpskega smučanja.«

Kako pa gledate na dosežke slovenskih reprezentantov na tem prvenstvu?

»Uspehov še nisem videl, ker na takšnem velikem tekmovanju z uspehi označujem kolajno. Če se spomnim denimo Mihe Hrobata in njegovega zadovoljstva v cilju smukaške proge. Vse lepo in prav, toda on je sposoben več. Zato zame tu šteje 1. in 2. in 3. mesto.«

In Žan Kranjec?

»Kolajne so na voljo. Prav želel sem si, da bi jo zagrabil. Sodeloval sem z njim, je fant, ki je vreden mojega spoštovanja. Prebil se je skozi nekaj težav tako v življenju kot športu, ima kolajno z olimpijskih iger. To je bil veličasten dosežek. Od njega ne smemo zahtevati nemogoče. On ima izredne sposobnosti, s trenerjem dobro delata, toda spet se je pokazalo, da je konkurenca v moškem veleslalomu res izjemna. Poglejte le, kako sijajen športnik je Marco Odermatt. On je mentalno razbremenjen, tudi v superveleslalomu danes tekmuje, kot bi startal v svojem klasičnem veleslalomu. Tu mi je glede Žana le žal, da ne tekmuje v še kakšni disciplini. Tiste paralelne tekme zanj pač ne morem šteti kot povsem merodajne.

Podpiram Švicarjev pristop tako po fiziološki kot tudi psihični plati. Spomnite se Tininih vrhunskih dni. Dosegla jih je prav zato, ker je tekmovala v različnih disciplinah. Drugače tista preproga, kot pravimo v športu, postane prekratka in je pritisk v pričakovanju zgolj ene discipline včasih lahko za tekmovalca pretiran. Pomembno je tudi spoznavanje terenov. Tisti, ki je bil v smuku ali superveleslalomu, je progo že prebral, v glavi mu je lažje. Žanu sem iz srca želel uspeh in tako naj bo tudi v prihodnje. Veste, to je velika beseda iz mojih ust.«

Kako pa ste videli interni konflikt Mikaele Shiffrin in njenega trenerja?

»To je še en dokaz, da je na tej ravni, kot je Mikaela Shiffrin, veliko napetosti. Tako se tudi dogaja v nogometu ali košarki. Mene ta odhod ni posebej presenetil. Ni prvi, ki je zapustil njen tabor. Pri ekipi vedo, zakaj je šel. Ko sem nekoč govoril z njenim trenerjem in mi je govoril neprimerno o njeni mami, sem mu dejal: ti boš zapustil ekipo, mama pa bo ostala. To se dogaja. Jaz sem tudi odstavil enega trenerja v najbolj vročem delu sezone.«