Andreas Zagklis: Hudič naj zdaj počiva

Zgolj osem dni pred začetkom 41. evropskega prvenstva v košarki imajo selektorji vseh 24 reprezentanc nemiren spanec. Po mislih jim švigajo številna vprašanja. So dovolj dobro izkoristili priprave? Kako in kdaj naj oblikujejo dokončne dvanajsterice in kako naj predstavijo svoje odločitve odvečnim igralcem? Kako se ogniti poškodbam v kvalifikacijskih dvobojih za svetovno prvenstvo 2023, ki jih čakajo tik pred začetkom EP? Priznajmo, ni jim lahko. Nočemo klicati hudiča, pa vendar: si lahko zamislite, da bi Slovenija na jutrišnji tekmi z Estonijo ali nedeljski z Nemčijo ostala brez katerega od pomembnih košarkarjev?

In ker nesreča nikoli ne počiva, se lahko zaplete tudi med EP. Zato je letos, ko je zaradi zamika olimpijskih iger v Tokiu in eurobasketa za eno leto koledar dodatno zgoščen, še močneje kot v prejšnjih letih odmevala pobuda, da bi lahko moštva popeljala s seboj 14 igralcev. Najglasnejši je bil grški selektor Dimitris Itoudis, toda njegov rojak, generalni sekretar Mednarodne košarkarske zveze Fiba Andreas Zagklis, ne vidi potrebe po spremembi. »Zamisel o dveh dodatnih košarkarjih na EP je stara več kot desetletje. Zdajšnje pravilo je morda videti kot toga administrativna ovira, a zanj obstaja kar nekaj razlogov, nobeno strokovno dejstvo pa ne utemeljuje zahteve o povečanju moštev. Analiza EP med letoma 2001 in 2017 je celo potrdila, da je že vloga 10., 11. in 12. moža v reprezentancah zanemarljivo majhna,« je med pogovorom za spletno stran Eurohoops ocenil 42-letni pravnik in ponudil drugo plat medalje.

»V zadnjih letih smo prejeli kar nekaj predlogov, da bi na velikih tekmovanjih celo zmanjšali število košarkarjev v moštvih. Upoštevati pa moramo tudi omejitve Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki je sicer uvrstil v svojo družino košarko 3x3, a nikakor ne bo dovolil, da bi se dodatno večalo število udeležencev OI,« je pojasnil Zagklis, ki je leta 2008 postal prvi mož košarkarskega arbitražnega razsodišča, osem let pozneje se je zasidral v vodstvu Fibe, leta 2018 pa v njej prevzel najvplivnejši položaj. Zato pozna tudi druga pereča vprašanja.

En naturalizirani je dovolj

Eno od teh so naturalizirani košarkarji. Po zdajšnjih pravilih ima lahko vsaka izbrana vrsta po enega, a kritiki se še niso sprijaznili. Nekateri so za ukinitev »umetnih okrepitev«, drugi so celo za povečanje števila naturaliziranih.

»Tudi na tem področju ne bo novosti. Fiba ima 212 članic in v nekaterih državah zelo težko priskrbijo potne liste igralcem, ponekod precej lažje. Večkrat smo se pogovarjali o tej temi in prišli do sklepa, da en 'posvojeni' košarkar omogoča pravšnje ravnotežje. V nekaterih panogah prižgejo zeleno luč športnikom, ki živijo tri ali pet let v določeni državi, in pri naturalizaciji skoraj nimajo številčne omejitve. Če bi tako ravnali tudi mi, bi čez noč spremenili košarkarski zemljevid sveta,« je potrdil generalni sekretar Fibe.