Andreja Slokar: Čudovito je smučati ob navijačih
Tekma v domovini je za vsakogar prav posebna. In tako je tudi za Andrejo Slokar, 27-letno Ajdovko, ki je na mednarodni smučarski sceni zablestela pred štirimi leti, pri priči opozorila nase na svetovnem prvenstvu v Cortini d'Ampezzo, zgodbo poskusila nadgraditi v boju za olimpijsko kolajno leto pozneje na Kitajskem – po 5. mestu v slalomu je bila dolgo neutolažljiva –, nato pa ji je smučarske sanje prekinila huda poškodba kolenskih vezi. V Kranjski Gori bo predvsem na slalomski tekmi pomemben slovenski adut.
Že v prejšnji zimi, ko ji ni šlo vse po načrtih, je bila s 14. slalomskim mestom edina slovenska dobitnica točk na domači tekmi. »Sama sem domačo navijaško podporo v Kranjski Gori zares občutila le lani. Ko mi je najbolje šlo, je v svetu vladala pandemija koronavirusa, in takrat bodisi nismo imeli tekem bodisi na javnih prireditvah ni bilo občinstva. Mi je pa všeč, kjerkoli na svetu sem, če med tekmo slišim gledalce. Ne nazadnje že po njihovih vzklikih vem, kako mi kaže, če je to doma, je še toliko lepše,« nam je v pogovoru med vožnjo na krajše priprave v Pozzo di Fassa poudarila odlična smučarka.
Osrednji cilj svetovno prvenstvo
Občutek svetovnega prvenstva je doživela februarja 2021 v Cortini d'Ampezzo, takrat resda brez gledalcev. Dve leti pozneje smo jo pogrešali na prvenstvu v Franciji, se pa veseli, da bo zdaj štartala na SP v Saalbach-Hinterglemmu v Avstriji: »Kraj in progo sem spoznala ob koncu zadnje sezone, ko smo tu imeli finale svetovnega pokala. Takrat sem resda nastopila le v slalomu, veleslalom sem spremljala iz gondolske kabine.«
Rada ima podkorensko progo
Kot izvirna Ajdovka je imela že med odraščanjem precej stika z bližnjim italijanskim svetom. »Pa mi ni bil všeč,« se danes nasmehne ob spoznanju, da ji je naša zahodna soseščina zdaj že kar usojena: od tod prihaja njen fant Davide, v Italiji je doma njen trener za telesno pripravo Andrea Massi, in ko mora prestati hitre priprave, tako kot pred zadnjimi prazniki, ji je iz domače Ajdovščine ta dežela za ustrezen trening najlažje dosegljiva.
Glede same tekme pa ima prav rada tudi podkorensko progo. »Načeloma so mi všeč razgibane proge in ta v Kranjski Gori je prav takšna. Štart je z uvodnimi metri lep, sledi vmesni del za hitrost, prav uživam pa na tisti ciljni strmini,« ne skriva Andreja ob misli na prepoznavno prizorišče s pogledom na lesene hišice, nekdanjo podkorensko železniško postajo in seveda občinstvo, med katerim bodo številni prav za njo posebej vneto stiskali pesti.
Na svetovnem prvenstvu bo februarja zagotovo ob svojem paradnem slalomu nastopila tudi na veleslalomski tekmi, morda tudi na zanimivi ekipni kombinacijski tekmi slaloma in smuka. »Ampak o tem res še nisem razmišljala. Dovolj je še časa. V svetovnem pokalu bo veliko preizkušenj, za začetek leta prav pri nas v Kranjski Gori. Rada bi predvsem ostala zdrava in napredovala iz tekme v tekmo,« je sklenila vselej hvaležna in prijazna sogovornica, predvsem pa odlična alpska smučarka, ki ji je poškodba pred dobrima dvema letoma prekinila takrat izjemno športno pot. Po odsotnosti se je vrnila na bele strmine in zdaj lovi nekdanjo raven. Je med najbolj priljubljenimi junaki slovenske zimske športne scene.
V prejšnji zimi je bila s 14. slalomskim mestom edina slovenska dobitnica točk na tekmi v Kranjski Gori.
