TEKI
Anin nasmeh in Evina vztrajnost
Slovenija s tekačicama, ki sta se postavili po robu tudi Skandinavkam. Anamarija Lampič že resna kandidatka za olimpijske stopničke.
Odpri galerijo
Anamarija Lampič in Eva Urevc (desno) na uradni razglasitvi nista skrivali veselja ob kolajni. FOTO: Kai Pfaffenbach/Reuters
Smučarski tek ima pri nas lepo tradicijo, vendar pa je na prvo kolajno svetovnega prvenstva čakal do leta 2007 in podviga Petre Majdič v Saporu na Japonskem. Odtlej je ta sijajna športnica še večkrat razveselila privržence, že dolgo pa se zdi, da bi Anamarija Lampič lahko njene uspehe celo presegla.
V nedeljo je na Bavarskem zablestela v sprintu dvojic z Evo Urevc in osvojila že svojo tretjo kolajno doslej na svetovnih prvenstvih. Seveda je bila Lampičeva posebno opazna s svojim silovitim finišem v ciljni ravnini, toda delež k tej kolajni kajpak pripada tudi sotekmovalki. Zgodba Eve Urevc pa je sploh posebna. Doma je v Gorjah, kraju in obenem občini na poti med Bledom in Pokljuko, kjer so že mnogi rodovi zapisani panogam na snegu, sploh teku na smučeh.
Toda posebno je zanimivo, da je bila ena od slovenskih junakinj Oberstdorfa 2021 najprej zelo uspešna v veslanju. V ženski konkurenci je obetala, pri blejskem klubu so bili veseli športnice, ki bi se lahko vpisala na seznam velikanov zgodovine veslanja v Zaki, toda poškodba ji je ustavila nekatere načrte in prav zdravje ji je zapletlo tudi hitrost v tekaški smučini. Tako je v prejšnji sezoni ni bilo v tekmovalni karavani, nekaj časa je potrebovala za novo privajanje družbi najboljših, zdaj pa je spet konkurenčna. Sokrajani so ponosni nanjo, kar so v zadnjih tednih pokazali tudi na dveh velikih panojih ob glavni cesti proti Pokljuki.
Pravi dragulj slovenskega zimskega športa in tako tudi že kandidatka za prestižne olimpijske stopničke čez eno leto na Kitajskem pa je seveda Anamarija Lampič. Poznavalci so navdušeni ob spoznanju, kako imenitno se na progi postavlja po robu predvsem izjemnim učenkam skandinavske tekaške šole, kjer je selekcija za običajnega smrtnika iz srednje Evrope komaj dojemljiva. Toda v tekaškem sprintu ne gre le za Švedinje in Norvežanke. Močne so tudi tekmice iz ZDA, Švice, Rusije, eno od teh iz največje države na svetu je denimo ugnala v zadnjih metrih nedeljskega napetega boja v sprintu ekip oziroma dvojic.
Reprezentantka iz kranjskega kluba je iz sezone v sezono taktično močnejša, premišljeno se loteva izzivov na tekmi, o njenih telesnih sposobnostih že dolgo ni dvoma, v pripravljalnem delu je pridobila še več moči, kot je je imela prej, očitno se ji obrestuje delo z italijanskim strokovnjakom Stefanom Saraccom, pri čigar programu je vztrajala tudi, odkar on ni več pri slovenski reprezentanci. Toda obenem se skrivnost uspeha reprezentantke iz kranjskega Triglava skriva tudi v njenem značaju, vedrini, sproščenosti.
Po nasmehu, dobri volji in pozitivnem pristopu jo poznajo tekmice, nekatere ji tudi zavidajo to sproščenost, s katero se loteva visokih tekmovalnih ciljev, močno jo spoštujejo in jo še kako resno jemljejo pred naslednjima velikima postajama: Pekingom z zimskimi igrami in Planico čez dve leti z nordijskim SP 2023. Na tem letošnjem pa je že osvojila dve kolajni. Zdaj je pred njo še umirjen teden v Oberstdorfu, kjer bo danes ob 13.15 ženska tekma na 10 km v prosti tehniki.
V nedeljo je na Bavarskem zablestela v sprintu dvojic z Evo Urevc in osvojila že svojo tretjo kolajno doslej na svetovnih prvenstvih. Seveda je bila Lampičeva posebno opazna s svojim silovitim finišem v ciljni ravnini, toda delež k tej kolajni kajpak pripada tudi sotekmovalki. Zgodba Eve Urevc pa je sploh posebna. Doma je v Gorjah, kraju in obenem občini na poti med Bledom in Pokljuko, kjer so že mnogi rodovi zapisani panogam na snegu, sploh teku na smučeh.
Toda posebno je zanimivo, da je bila ena od slovenskih junakinj Oberstdorfa 2021 najprej zelo uspešna v veslanju. V ženski konkurenci je obetala, pri blejskem klubu so bili veseli športnice, ki bi se lahko vpisala na seznam velikanov zgodovine veslanja v Zaki, toda poškodba ji je ustavila nekatere načrte in prav zdravje ji je zapletlo tudi hitrost v tekaški smučini. Tako je v prejšnji sezoni ni bilo v tekmovalni karavani, nekaj časa je potrebovala za novo privajanje družbi najboljših, zdaj pa je spet konkurenčna. Sokrajani so ponosni nanjo, kar so v zadnjih tednih pokazali tudi na dveh velikih panojih ob glavni cesti proti Pokljuki.
Še naprej po italijanskih notah
Pravi dragulj slovenskega zimskega športa in tako tudi že kandidatka za prestižne olimpijske stopničke čez eno leto na Kitajskem pa je seveda Anamarija Lampič. Poznavalci so navdušeni ob spoznanju, kako imenitno se na progi postavlja po robu predvsem izjemnim učenkam skandinavske tekaške šole, kjer je selekcija za običajnega smrtnika iz srednje Evrope komaj dojemljiva. Toda v tekaškem sprintu ne gre le za Švedinje in Norvežanke. Močne so tudi tekmice iz ZDA, Švice, Rusije, eno od teh iz največje države na svetu je denimo ugnala v zadnjih metrih nedeljskega napetega boja v sprintu ekip oziroma dvojic.
Reprezentantka iz kranjskega kluba je iz sezone v sezono taktično močnejša, premišljeno se loteva izzivov na tekmi, o njenih telesnih sposobnostih že dolgo ni dvoma, v pripravljalnem delu je pridobila še več moči, kot je je imela prej, očitno se ji obrestuje delo z italijanskim strokovnjakom Stefanom Saraccom, pri čigar programu je vztrajala tudi, odkar on ni več pri slovenski reprezentanci. Toda obenem se skrivnost uspeha reprezentantke iz kranjskega Triglava skriva tudi v njenem značaju, vedrini, sproščenosti.
Po nasmehu, dobri volji in pozitivnem pristopu jo poznajo tekmice, nekatere ji tudi zavidajo to sproščenost, s katero se loteva visokih tekmovalnih ciljev, močno jo spoštujejo in jo še kako resno jemljejo pred naslednjima velikima postajama: Pekingom z zimskimi igrami in Planico čez dve leti z nordijskim SP 2023. Na tem letošnjem pa je že osvojila dve kolajni. Zdaj je pred njo še umirjen teden v Oberstdorfu, kjer bo danes ob 13.15 ženska tekma na 10 km v prosti tehniki.
