Anterselva mu bo spet narisala nasmeh

Kadar koli večini slovenskih biatloncev omenimo Anterselvo, zanimivo prizorišče v objemu južnotirolskih vršacev ob italijanski meji z avstrijsko, se jim nariše na obraz nasmeh. Gre vsekakor za eno od bolj priljubljenih postaj sezone, tudi naš vodilni reprezentant Jakov Fak se prav rad vrača tja. In tako je tudi zdaj, ko se je iz Ruhpoldinga preselil s popotnico svojega najboljšega nastopa v sezoni.

Seveda je jasno, da po več kot poldrugem desetletju v neizprosni mednarodni konkurenci predstave 34-letnega slovenskega asa niso več na tisti ravni, ko se je uvrščal na stopničke in osvojil dve olimpijski kolajni, vseeno pa je še naprej osrednji adut naše izbrane vrste. Tu je seveda na dlani tudi vprašanje, kaj se dogaja v slovenskem biatlonu, saj ta že dolgo ni razgrnil niti približno podobno konkurenčnega tekmovalca Faku ali njegovim predhodnikom Tomasu Globočniku, Janezu Mariču, Janezu Ožboltu itn. V ženskem taboru je stanje še bolj porazno: minili so časi velikih predstav Andreje Grašič, Tadeje Brankovič, Andreje Mali, Teje Gregorin ...

Toda kakor koli: tako kot pred enim letom, ko je bil pravzaprav edini domači adut na pokljuškem svetovnem prvenstvu Fak (na koncu je dosegel 5. mesto v skupinskem startu), je podobno zdaj med odštevanjem do olimpijskih iger v Pekingu. Tam bo branil srebrno kolajno na zahtevni 20-kilometrski tekmi, po videnem doslej v sezoni pa njegova nova uvrstitev na zmagovalni oder ni realna.

Sprašuješ se, kaj delaš narobe

Naš srebrni olimpijec iz Pjongčanga, takrat z najvidnejšim dosežkom med vsemi slovenskimi udeleženci iger v Južni Koreji, je bil v tej sezoni redko nasmejan, toda dobra volja in tudi samozavest sta se mu vrnili pred dnevi v Ruhpoldingu. Na zasledovalni tekmi na Bavarskem je namreč uprizoril predstavo kot v svojih najlepših časih, skočil z 39. mesta na osmo in nam prepustil razmislek o tem, kaj bi se zgodilo, če bi namesto ene zgrešene tarče imel brezhiben učinek na strelišču ...

»Sprašuješ se, kaj delaš narobe. Glava bi hotela, telo pa tega ne dovoli,« je razlagal in pred Ruhpoldingom še razmišljal, ali naj se sploh odpravi v Anterselvo. Jo naj raje kar izpusti in na umirjenem treningu poskusi doseči želeno raven za olimpijske igre? To je bil že kar medklic iz športnega obupa, toda nato je na tekmovališču našel pravi odgovor in zdaj neučakano pričakuje spored Anterselve, ki ga danes odpira moška tekma na 20 km. V tej je lahko bolj kot, denimo, v sprintu konkurenčen uglednim tekmecem, saj lahko z natančnim strelskim nastopom poskrbi za odmevno uvrstitev.

Preteklost razkriva, da se je v imenitnem gorskem zraku na 1700 m nadmorske višine na tem prizorišču vselej odlično počutil in prav v Anterselvi je bil nazadnje na stopničkah: pred enim letom je bil v skupinskem startu odličen tretji. Zdaj na 38. mestu skupne razvrstitve sezone še nima vizuma za zadnjo posamično preizkušnjo pred OI, toda lahko bi si ga zagotovil, če bo danes tako konkurenčen, kot je bil na tem prizorišču že mnogokrat ...