Anže Lanišek: Skrivnosti ni, saj pozorno opazujemo drug drugega

Od slovenskih smučarskih skakalcev je v 46. sezono za svetovni pokal najbolje odrinil Anže Lanišek. Kot naš najvišje uvrščeni in obenem tudi najstanovitnejši tekmovalec v skupnem seštevku drži 10. mesto, glede na doslej prikazano pa bo 28-letni Domžalčan, sicer član SSK Mengeš, tudi udarni adut glavnega trenerja Roberta Hrgote na bližnji novoletni turneji, ki se bo s kvalifikacijami v soboto začela v Oberstdorfu.

Kako ste zadovoljni s svojim startom v tekmovalno zimo?

»Če se ozrem nazaj, je bil Lillehammer, kar zadeva moje rezultate, soliden, čeprav tam še nisem imel čisto pravih občutkov. V Ruki sem na treningu skakal zelo dobro, na tekmah pa se nato v preletu čez hrbtišče nisem prebil tako, kot znam. V zraku sem se vseskozi malo ustavljal, zaradi česar mi ni steklo, kot sem si želel. V Visli sem se še bolj zakrčil, nakar je sledil četrti konec tedna v Titisee-Neustadtu, ki sem se ga – tako kot lani – lotil malce drugače. Že na uvodnem tamkajšnjem treningu je bilo vse skupaj bistveno bolje in od prvega skoka naprej sem spet zelo užival, kar se je tudi videlo.«

Na veliki napravi Hochfirst ste dejansko kot po tekočem traku nizali vrhunske nastope in se jih tudi veselili kot že nekaj časa ne. Kako zelo vam je po njih odleglo?

»Zaradi uvrstitev se niti nisem pretirano obremenjeval, bolj me je skrbelo, da nisem našel želenih občutkov in da nisem znal skokov – če povem po domače – potegniti iz zadnjice. Ko sem prišel na tekmo, preprosto nisem znal več počepniti.«

Ali vas je že začel glodati črv dvoma?

»Seveda so se začela pojavljati določena vprašanja in frustracije, saj globoko v sebi veš, česa si sposoben, pa tega ne pokažeš. S podporo, ki jo imam doma, in terapevtko Meto sem lažje prestal težje trenutke.«

Na prvih tekmah mu je preglavice povzročal položaj v počepu. FOTO: Borut Živulović/Reuters

Kaj ste nato naredili drugače za preizkušnji v Titisee-Neustadtu?

»Nič posebnega, le malo bolj sem se sprostil. Bolj ko si namreč sproščen, lažje počepneš, bolje odskočiš in dlje letiš. In obratno: bolj ko si zakrčen, težje je. Veliko je v glavi. Moja telesna pripravljenost je na visoki ravni, kar se je pokazalo na prostih treningih, na katerih mi je šlo res dobro. Pred Neustadtom sem si rekel, da je bilo dovolj zapletanja. S sproščenostjo so prišli tudi boljši rezultati, z njimi pa sem dobil tudi potrditev, da znam še vedno skočiti daleč. Toda konkurenca je res izjemno zgoščena, v dvajsetih točkah nas je prav toliko skakalcev. Kakor hitro si lahko spredaj, si že ob manjši napaki tudi nekje zadaj.«

Na drugi tekmi v Nemčiji ste kot četrti za vsega 0,4 točke zgrešili uvrstitev na zmagovalni oder. Kako grenak je bil zaradi tega priokus?

»Zaostal sem že tudi za le 0,1 točke. Enkrat je igra desetink na tvoji strani, naslednjič ne.«

Čemu pripisujete premoč Avstrijcev in Nemcev na začetku sezone?

»Podobno je bilo že lani. Bomo videli, kako bo v nadaljevanju zime.«

Menite, da imajo kakšno prednost v opremi?

»Če jo imajo, se jim zelo hitro približujemo. Skrivnosti ni, drug drugega pozorno opazujemo. Morda za določeno stvar potrebujemo več časa, toda prej ali slej pridemo zraven.«

Po sijajnem startu bo v rumeni majici novoletno turnejo pričakal Pius Paschke. Kakšno je vaše mnenje o nemškem veteranu?

»Kaj naj rečem? Odskakuje res brutalno. To je slovenska tehnika skakanja iz leta 2012, zanjo pa moraš imeti res zvrhano mero zaupanja vase. Pri njem se lepo vidi, kako pomembno vlogo igra v skokih glava. Zmagoval je tudi v zahtevnih razmerah. Me veseli, da mu je steklo.«

Anže Lanišek je med Slovenci edini na vseh tekmah v tej sezoni osvojil točke za svetovni pokal. FOTO: Geir Olsen/Reuters

Kaj si obetate od novoletne turneje? S kakšnimi pričakovanji se boste odpravili v Oberstdorf?

»Kljub težavam, ki sem jih imel, se ta niso spremenila. Vsi dobro vemo, kaj si želimo tam uloviti, namreč zlatega orla. Če ga bom osvojil, super, če ne, tudi prav. Na sleherni preizkušnji se bom potrudil po svojih najboljših močeh, seštevek vseh točk pa bo pokazal, kaj mi bo to prineslo.«

Slovenci običajno z novim letom stopnjujete svoje nastope. Tako je bilo tudi lani, kajne?

»Kako že pravi rek: slab začetek, dober konec. Meni skakalnica v Garmisch-Partenkirchnu zelo ustreza. Na njej točno vem, kaj moram narediti, ko se enkrat usedem na startno klop.«

Kaj pa naprava v Oberstdorfu?

»Tisto bo treba pregrizniti. Lani sicer tam nisem skakal tako slabo, kot sem imel smole. Ne dvomim, da se mi bodo enkrat tudi na veliki skakalnici v Oberstdorfu pokrili vsi dejavniki.«

Kako boste preživeli božične praznike?

»To morate vprašati šefa (Roberta Hrgoto). Toda zagotovo se bo našel prosti dan za družino, upam, da bom lahko šel tudi malo smučat.«