Anže Lanišek: Tadej Pogačar je pravi »norec«
LJUBLJANA • Že po tradiciji se je na veliki skakalnici v Klingenthalu minuli konec tedna spustil zastor na letošnjo veliko nagrado pod okriljem Mednarodne smučarske zveze (FIS), v kateri se je med moškimi končne zmage v skupni razvrstitvi presenetljivo veselil Poljak Pawel Wasek. Domžalski as Anže Lanišek se je udeležil le treh (posamičnih) tekem, na katerih je izvlekel eno šesto in dve 17. mesti, v seštevku pa je pristal na 37. mestu. Toda uvrstitve za 28-letnega člana SSK Mengeš niso bile v ospredju.
Kako ste zadovoljni s svojo pripravljenostjo?
»Vse poletje je bila moja raven skakanja na visoki ravni. Deloval sem res dobro, predvsem pa sem užival v skokih, kar je najpomembneje. V zadnjem obdobju sem sicer zaznal rahel padec v formi, vendar pa je to daleč od tega, da bi lahko govorili o kakšni krizi. Ne, prav nobenega razloga za preplah ni.«
Na tekmah v Hinzenbachu in Klingenthalu ste verjetno preizkušali tudi opremo, mar ne?
»Preizkušnje, ki smo jih imeli v zadnjem obdobju, so bile dobrodošle, da smo videli, kje smo in kaj vse moramo izboljšati do začetka sezone za svetovni pokal. Tekme za veliko nagrado so koristne za preizkus opreme, sebe in svoje pripravljenosti. Znova se je pokazalo, da je včasih bolje stopiti korak nazaj. Ker skorajda iz dneva v dan spreminjajo pravila, se jim je treba sproti prilagajati, tako da sem moral spremeniti določene stvari.«
Sodniki po novem bolj kaznujejo slabši doskok. V Avstriji ste bili na drugi preizkušnji tudi malo žrtev tega novega pravila, saj ste zaradi težav po pristanku prejeli zelo nizke ocene za slog.
»No, žrtev ... To se zgodi. Če bi normalno doskočil v telemark, bi bilo vse v redu. Na to bom moral biti še posebej pozoren.«
Kako sicer komentirate to spremembo pri ocenjevanju?
»Če bo veljalo za vse enako, bo v redu, toda ... Vemo, da imajo vsake oči svojega 'malarja', tako da vsak vidi določeno stvar malce drugače. Zaradi tega je odvisno, kaj je kateremu sodniku všeč in kaj ne. Upam, da jih bom čim več prepričal s svojim slogom.«
Za nameček so odgovorni v skokih število tekmovalnih dresov v sezoni omejili na deset.
»Zame glede tega ne bo velike razlike, saj sem jih toliko uporabil tudi v prejšnji zimi. Seveda sem jih med sezono preizkusil več, ko sem iskal ustrezen material in kroj. Ne vem, koliko so jih imeli drugi, toda sam sem tekmoval približno z desetimi.«
Kako se v ekipi kaže odsotnost Petra Prevca?
»Zdaj, ko ga ni med nami, je nekoliko drugače. Nič čudnega, ko pa nam je bil dolgo kakor starešina oziroma mož, ki je znal v pravem trenutku izreči prave besede. Še zmeraj ohranjam stik z njim, še vedno se slišim z njim, vendar seveda ne vsak dan. Enkrat nas je obiskal na stadionu, prišel nas je pogledat tudi na državno prvenstvo.«
Ker skorajda iz dneva v dan spreminjajo pravila, se jim je treba sproti prilagajati.
Ni skrivnost, da ste velik športni navdušenec. Kako ste videli zadnje podvige slovenskih kolesarjev?
»Kar je izpeljal Primož Roglič na dirki po Španiji, na kateri je že četrtič slavil skupno zmago, je bilo noro. Če vemo, da ni kolesaril povsem zdrav oziroma je še čutil bolečine v hrbtu, si njegov podvig zasluži še toliko večji poklon. Pogi pa je tudi pravi »norec«, na svetovnem prvenstvu je napadel že 100 kilometrov pred ciljem in zmagal. Vidi se, da je za razred boljši od drugih.«
Ali še spremljate tudi formulo 1?
»Spet je postala zelo zanimiva. Malo sem jo spremljal, vendar ne toliko kot prej. Po dolgem času sem si ogledal dirko v Monzi, ki je bila zelo uspešna za Ferrari, za katerega sicer navijam. Opazen korak naprej pa so naredili pri McLarnu, medtem ko kemija pri Red Bullu očitno ni več takšna, kakršna je bila.«
Kakšna so vaša pričakovanja pred novo zimo?
»Zdaj sta pred nami zaključni del priprav in finiš treningov za zimo. Upam, da se pri meni ne bo pojavila kakšna napetost in da bom še naprej skakal sproščeno oziroma tako, kot znam, potem pa bomo videli, kam me bo poneslo.«
