Aplavz za Ljubljano in kenijska junaka (FOTO)

Na dan, ko so maraton v kitajskem Wuhanu v zadnjem hipu odpovedali, v nizozemskem Rotterdamu pa so proslavili evropski rekord, so tekači včeraj zavzeli tudi ulice v Ljubljani. Ena najhladnejših preizkušenj v zgodovini, ob 7. uri so namerili komaj 1,8 stopinje Celzija, se je ob koncu kopala v toplem soncu, ki je grelo tako nastopajoče kot navijače ob progi.

Doma je kljub prijavi ostalo nekaj več kot 900 tekačev in tekačic. V cilj ni uspelo priteči le 24 nastopajočim. FOTO: Blaž Samec

Po lanski odpovedi zaradi epidemije novega koronavirusa je 25. izvedba Volkswagen Ljubljanskega maratona služila kot nov dokaz, da se življenje vsaj približuje starim tirnicam, čeprav je bilo 5332 prijavljenih tekačev in tekačic seveda veliko manj kot v zadnjih letih, prireditev pa so v celoti izpeljali v enem dnevu.

»To je edina prireditev, na kateri so ograje dobrodošle – dobrodošle zato, ker služijo temu, da tekači ne zgrešijo poti. Približno 6000 udeležencev je nekaj neverjetnega,« nam je zaupal ljubljanski župan Zoran Janković, čigar široki nasmešek so tokrat prekašali zadovoljni tekači in tekačice, ki jih je pozdravljal v cilju. »Z večino sem govoril in zahvaljevali so se, ker so dobili priložnost za tek in družbo. Malo za hec, malo zares – to je edini pravi protest, ko je en policist spredaj na motorju, za njim pa 6000 tekačev. To je Ljubljana. Živeti skupaj, biti odkrit in prijazen drug do drugega.«

Megleno jutro se je kmalu umaknilo toplemu dopoldanskemu soncu. FOTO: Blaž Samec

Predsednik republike Borut Pahor je skozi cilj pritekel z zastavo, najprestižnejši preizkušnji pa sta pripadli Kenijcema Ernestu Kibetu Tarusu (2;22:39) in Kwamboki Momanyi Grace (2;38:10), ki sta zmagala na 42-kilometrski razdalji. Oba sta večino časa tekla sama, zato sta ostala brez vrhunskih dosežkov, sta se pa strinjala, da maraton v Ljubljani dovoljuje tudi napad na svetovni rekord.

»Gotovo je to mogoče. Vzdušje je bilo dobro. Malce je bilo hladno, a nič ne de. Hvala, da ste me povabili. Upam, da bom lahko naslednjič še hitrejša,« je bila skromna Graceova, medtem ko je Tarusu proslavljal celo svoj najboljši izid.

Dobili nova državna prvaka

Slovenska prvaka sta postala drugouvrščena Anja Fink (2;45:29) in z osebnim rekordom Janez Mulej (2;28:07), ki je bil kljub težavam s krči v levi nogi na koncu tretji. »Če bi danes nastopili elitni tekači, bi lahko videli zelo dober čas. Trasa je idealna za to, le mimo Mercatorja v Šiški gre trasa malenkost navzgor kakšne 4 km, drugače se vedno spuščaš,« je nastop analiziral član AK Radovljica.

Prijavljenih jih je bilo sicer 5326 iz 45 držav na 42, 21 in 10 km ter na 21 km na vozičkih z ročnim pogonom. Startalo jih je dobrih 900 manj, od tega je bilo 563 maratoncev in 125 maratonk na najdaljši razdalji. Rekorda se je na 10 km razveselila slovenska olimpijka Klara Lukan (32:32 minute), kar je najboljši slovenski dosežek v cestnih tekih, Mitja Rizmal je na tej razdalji s časom 30:51 izboljšal rekord proge. Še en, ki ima izkušnje z olimpijskih iger, Primož Kobe, je z Nejo Kršinar slavil zmago v teku na 21 km. Kršinarjeva je z 1;14:23 dosegla osebni rekord, Kobe pa je osamljen v ospredju postavil čas 1;07:02.

»Občutek je izjemen, tekaški praznik v Ljubljani je zelo pomemben za slovenske tekače, ljubitelje rekreacije in za druženje. Mislim, da so prireditelji pokazali, da je možno organizirati tekmovanje kljub vsem preprekam,« je bil zadovoljen Kobe, ki je slovenske barve branil na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012. Na 21 km sta bila na vozičkih na ročni pogon najhitrejša Andrej Rotar (42:43) in Tanja Cerkvenik (1;23:53).

Pisana tekaška druščina

Po koncu zadnje podelitve nagrad najboljšim so se zbrani poklonili tudi novopečenemu upokojencu Gojku Zalokarju, ki velja za enega od očetov maratona. Nasledila ga bo Barbara Železnik iz Timinga Ljubljana, katere prednostna naloga bo začrtati strategijo za naslednje obdobje – tekmovanje še vedno nosi prestižni zlati znak Svetovne atletike. Letošnji maraton naj bi stal tretjino manj kot nekaj prejšnjih, leta 2018 so denimo stroški presegli 1,6 milijona evrov.

A dober glas seže v deveto vas, to pa dokazujejo tudi prijave iz Južne Afrike, Južne Koreje, Argentine, Egipta, Islandije ... Največ je bilo Hrvatov (498), sledili sta Srbija (350) in Avstrija (81). »Slišala sem, da je vaš maraton zelo lep, da lahko na njem uživaš. In res je bilo tako, vse se je lepo izteklo, vse je bilo lepo organizirano – prekrasno vreme, prekrasno mesto,« je zaupala Milica iz Beograda, članica tamkajšnjega tekaškega kluba.

Srečali smo tudi francoski par v zrelih letih, Daniela in Sandro, ki sta pred dvema letoma skupaj tekla v Lizboni, zdaj pa sta poskusila še v Ljubljani. »Tek ni težak, lepo je, ko greš skozi gozd, sicer pa je cesta kar malce dolgočasna. (Smeh.) Zelo zadovoljna sva z rezultatom. Ali se bova vrnila? Ja, zakaj pa ne!« je ocenil utrujeni, a zadovoljni Daniel.