Avstralski velikan (še) natančnejši kot Luka Dončić

LJUBLJANA • Medtem ko tudi vodstvo lige NBA vse resneje razmišlja o možnosti, da bi zaradi grožnje koronavirusa zaprlo tekme za gledalce, se košarkarji odzivajo različno. LeBron James je napovedal, da ne bo igral pred praznimi tribunami, saj bi njegove predstave izgubile smisel, drugi se trudijo po najboljših močeh izkoristiti čas pred morebitnimi spremembami.

Luka Dončić in Goran Dragić si, denimo, prizadevata za čim boljše izhodišče njunih moštev pred začetkom končnice, ki se jima ne more izmuzniti. Minuli konec tedna je bil uspešnejši mlajši slovenski as, saj je prispeval 21 točk, 4 skoke in 6 asistenc k prepričljivi zmagi Dallasa nad Memphisom s 121:96. Igral je 30 minut, kar je manj od njegovega povprečja v sezoni (33,1). Več niti ni bilo potrebno tako zaradi visoke razlike kot zavoljo slabšega počutja zaradi bolezni, ki mu je dan prej preprečila vadbo.

Glavno vlogo je prepustil Kristapsu Porzingisu (26 točk in 11 skokov), ki v zadnjem času igra v imenitni formi: februarja je bilo njegovo povprečje 25,2 točke in 10,6 skoka, na prvih treh tekmah marca pa 32,7 točke, 12 skokov in 4,7 blokade na tekmo.

Dragić je bil slabše volje. Miami je klonil v New Orleansu s 104:110, s 15 točkami, 1 skokom in 3 asistencami pa ni mogel veliko spremeniti, saj je ni bil pretirano natančen pri metih iz igre (5:15). V primerjavi s prejšnjimi nastopi je bil še posebno neučinkovit pri poskusih za tri točke (0:5), ki so bili tudi Dončićeva šibkejša točka (2:8), saj zaradi načetega palca na levi roki nima pravega oprijema žoge in občutka zanjo. V zadnjih šestih tekmah je bil izkoristek Dallasovega asa le 10:50 (20 odstotkov), tako da je njegov sezonski učinek pri trojkah zdrsnil na 31,5 odstotka in je slabši od lanskega (32,7 %). Dragić je v tem prvenstvu pri 38,2 odstotka, njegovo karierno povprečje v ligi NBA pa je 36,5 odstotka.

Bolj star, bolj ...

Pri košarki sicer ni redek primer, da se igralci v zrelih letih vse bolj osredotočajo na mete za tri točke ter z njimi nadomeščajo izgubo eksplozivnosti in prodornosti. Poseben primer je sanjski preblisk nekdanjega Olimpijinega centra Arona Baynesa, zdaj aduta Phoenixa, ki je zbral 37 točk in 16 skokov ob zmagi nad Portlandom s 127:117. Za tri točke je metal kar 9:14 in izboljšal vrsto rekordov. V zgodovini lige NBA še noben center ni zadel toliko trojk, hkrati pa je izboljšal absolutni klubski rekord v tej prvini in najboljši strelski dosežek avstralskih košarkarjev v elitni ligi; doslej sta s 34 točkami izstopala branilca Patty Mills iz San Antonia in Ben Simmons iz Philadelphie.

Zanimiv je tudi Baynesov ostrostrelski napredek. Ko je v sezoni 2012/13 igral v Stožicah, je bil na desetih evroligaških tekmah drugi najboljši strelec moštva v evroligi za Dylanom Pageom, vendar ni niti enkrat poskusil za tri točke. V prvih petih ameriških sezonah je v seštevku metal trojke 1:7, pri 33 letih pa je njegov izkoristek 54:150 v zgolj 40 nastopih. S 36 odstotki je torej pred Dončićem, po točkah (11,3) pa je krepko za obema Slovencema, čeprav je njegova osma sezona pod ameriškimi obroči najučinkovitejša doslej (11,3). Absolutni rekord je sicer 14 trojk Klaya Thompsona iz Golden Stata, Dončićev najboljši dosežek v ligi NBA je osem trojk, Dragićev pa sedem.