Benjamin Savšek: z zlatom iz Tokia sanja o Parizu
Leto 2021 je bilo za odličnega slalomista na divjih vodah Benjamina Savška sanjsko, saj je med kanuisti osvojil drugo mesto v skupni razvrstitvi svetovnega pokala in, kar je najpomembnejše, zlato kolajno na olimpijskih igrah v Tokiu.
Tudi novo sezono je začel uspešno, z zmago na otvoritveni tekmi v Tacnu, po včerajšnjem 35. rojstnem dnevu pa že vesla proti novim izzivom, v katerih želi obogatiti svojo zbirko 18 kolajn s svetovnih, evropskih prvenstev in OI. V njej so med drugim zlato s SP 2017 in kar tri prva mesta na EP zgolj med posamezniki.
Popotnica je čudovita, toda do nje ne bi prišli, če ne bi bili neusahljiv vir ambicij. Kako ste se lotili nove sezone?
»Pred kratkim sem se vrnil z zimskih priprav v toplih krajih na otoku Reunionu ob Madagaskarju in priznati moram, da sem potreboval nekaj časa, da sem se znova navadil na mrzlo vodo in nižje temperature. Lanska sezona je bila zares vrhunska, letos pa se bom poskušal izkazati na najpomembnejših tekmah, kot sta evropsko in svetovno prvenstvo, med preizkušnjami svetovnega pokala pa postavljam v ospredje slalom v Tacnu med 24. in 26. junijem. Doma je vedno najlepše tekmovati.«
Nova sezona ne bo olimpijska in, upajmo, niti pretirano koronska. Se torej vračate v ritem iz leta 2019?
»Najbolj me veseli, da se bodo gledalci končno vrnili na prizorišča in da bodo tekmovanja znova dobila pravi čar. Pogrešal sem pozitivno vzdušje na tekmah, tudi na OI ni bilo gledalcev, zato je bilo vse skupaj bistveno drugače kot v Londonu 2012 ali Riu 2016. Po eni strani je bilo to v Tokiu prednost, da sem se lahko povsem osredotočil na veslanje, po drugi pa je spodbujanje gledalcev tisto, ki ti dodatno dvigne adrenalin v mišicah.«
Letos se vam ne bo treba izčrpavati z Luko Božičem v boju za eno olimpijsko vozovnico in lahko stopnjevanje forme prilagajate lastnemu okusu.
»Res je. In tudi Kajakaška zveza Slovenije me je na podlagi lanskih dosežkov neposredno uvrstila v reprezentanco za novo sezono, zato sem za odtenek bolj sproščen. To je po svoje nagrada, saj bom lahko prilagodil načrte, najprej za EP, ki ga bo konec maja gostil Liptovsky Mikulaš, dva meseca pozneje bo že na vrsti SP v Augsburgu. Kar prav mi bo prišlo, da bo letos nekoliko manj internega slovenskega rivalstva. Bolje je, da se dokažemo na velikih mednarodnih tekmovanjih, kot posamezniki in kot ekipa.«
Imate tudi dolgoročne cilje glede na to, da ste že prešli v zrelo obdobje kariere?
»Res nisem več rosno mlad. Športno pot želim potegniti do OI 2024 v Parizu. Do tedaj sem bo lotil vsake sezone posebej. Morda se moj čas počasi izteka in moram izkoristiti sleherno priložnost na progi.«
