NOGOMET
Bilo je nekoč v Münchnu
Münchenska nogometna razglednica je polna nasprotij.
Odpri galerijo
FOTO: Alexandra Winkler Reuters Pictures
Pred trinajstimi leti, natanko 27. februarja, je bil pred 69.000 navijači zadnji veliki münchenski derbi. Četrtfinalni pokalni dvoboj Bayerna in 1860 München je odločil – kdo drug? – Francoz. Franck Ribery je v 120. minuti z bele točke zabil za Bayernovo zmago v 204. mestnem derbiju. Naslednji, v katerem sta bila vpletena kluba, Bayern z B moštvom, je bil pred dobrim mesecem, in se je razpletel brez zmagovalca (2:2). Za oba je bil izid slab. Bayern je celo izpadel iz 3. lige, 1860 je bil le četrti in je izgubil dvoboj za 3. mesto ter dodatne kvalifikacije za napredovanje v 2. ligo z Ingolstadom, ki je nato ugnal drugoligaša Osnabrück (3:0, 1:3).
Münchenska nogometna razglednica je polna nasprotij. Na eni strani je Bayern, mogočen, na drugi pa preostali, ki bijejo bitko za preživetje, tekmovalno ali finančno. Letošnja je bila res klavrna za mesto, ki ima ob primerljivih v Evropi, kot so Madrid, Barcelona, Milano, London, Pariz ali Torino, v ozadju slabo "krvno sliko". Ob Bayernovemu B moštvu je v regionalno ligo izpadel celo zadnji, predmestni Unterhaching. Druga liga je brez münchenskega kluba.
Tudi za finančno tako bogato mesto, kot je bavarska prestolnica, ki s svojimi v svetovnem merilu gospodarskimi velikani za nekajkrat prekašajo slovenski letni BDP (najbolj znana zavarovalniško-finančna družba Allianz je imela lansko leto za 140 milijard evrov prihodkov, BMW skoraj 100 milijard €), je oblikovanje še enega športno in finančno stabilnega kluba znanstvena fantastika. Kar le potrjuje zahtevnost nogometnega posla. Mimogrede, še slabše gre severnemu in finačno še bogatejšemu Hamburgu, kjer se nekdanji evropski klubski prvak ne more prebiti iz druge lige.
Mücnhensko nogometne zgodbe brez pravega mestnega kluba, enega od ustanovnih članov bundeslige in prvega prvaka iz Münchna (1966) TSV 1860 München ni mogoče pisati. Nogometni "levi ali sechzgerji" so del gimnastično-športnega društva od leta 1899. Leto pozneje je vzniknil še Bayern. Za svetlo-modre so igrali tudi slavni svetovni zvezdniki, kot so Abedi Pele, Thomas Häßler, Davor Šuker, Jens Jeremis ...
"Sechzgerji" se od leta 2004, ko so izpadli iz bundeslige, soočajo z vsem možnim, s finančnimi zlomi, izgubami tekmovalnih licenc in tekmovalnimi padci ter vzponi. Plačali so davek za pretirano ambicioznost in lakomnost nekdanjega predsednika Karl-Heinza Wildmoserja in njegovega sina, ki je se zaradi koruptivnih dejanj pri gradnji Allianz Arene (z Bayernom je šel klub v španovijo pri gradnji štadiona) končal za zapahi. Bayern je nato odkupil tekmečev lastniški delež Arene, pri čemer je šla kupnina le za izplačilo dolgov.
Münchska zgodba me spominja na mariborsko. V obdobju vzpona vijoličnih so se z mestnega zemljevida tako rekoč izbrisali vsi drugi klubi. Mariborski levi so "ajzenponarji" z levega brega Drave. Toda obstaja manjša razlika. "Sechzgerji" imajo osnovno podstat: navijače. Sezono pred panedmijo jih je na matičnem Grünwalder štadionu v povprečju spremljalo 10.000 gledalcev, še eno prej 12.000. V finišu minule sezone pa je eno od odločilnih tekem spremljalo kar 31, milijona televizijski gledalcev.
Münchenska nogometna razglednica je polna nasprotij. Na eni strani je Bayern, mogočen, na drugi pa preostali, ki bijejo bitko za preživetje, tekmovalno ali finančno. Letošnja je bila res klavrna za mesto, ki ima ob primerljivih v Evropi, kot so Madrid, Barcelona, Milano, London, Pariz ali Torino, v ozadju slabo "krvno sliko". Ob Bayernovemu B moštvu je v regionalno ligo izpadel celo zadnji, predmestni Unterhaching. Druga liga je brez münchenskega kluba.
Tudi za finančno tako bogato mesto, kot je bavarska prestolnica, ki s svojimi v svetovnem merilu gospodarskimi velikani za nekajkrat prekašajo slovenski letni BDP (najbolj znana zavarovalniško-finančna družba Allianz je imela lansko leto za 140 milijard evrov prihodkov, BMW skoraj 100 milijard €), je oblikovanje še enega športno in finančno stabilnega kluba znanstvena fantastika. Kar le potrjuje zahtevnost nogometnega posla. Mimogrede, še slabše gre severnemu in finačno še bogatejšemu Hamburgu, kjer se nekdanji evropski klubski prvak ne more prebiti iz druge lige.
Mücnhensko nogometne zgodbe brez pravega mestnega kluba, enega od ustanovnih članov bundeslige in prvega prvaka iz Münchna (1966) TSV 1860 München ni mogoče pisati. Nogometni "levi ali sechzgerji" so del gimnastično-športnega društva od leta 1899. Leto pozneje je vzniknil še Bayern. Za svetlo-modre so igrali tudi slavni svetovni zvezdniki, kot so Abedi Pele, Thomas Häßler, Davor Šuker, Jens Jeremis ...
"Sechzgerji" se od leta 2004, ko so izpadli iz bundeslige, soočajo z vsem možnim, s finančnimi zlomi, izgubami tekmovalnih licenc in tekmovalnimi padci ter vzponi. Plačali so davek za pretirano ambicioznost in lakomnost nekdanjega predsednika Karl-Heinza Wildmoserja in njegovega sina, ki je se zaradi koruptivnih dejanj pri gradnji Allianz Arene (z Bayernom je šel klub v španovijo pri gradnji štadiona) končal za zapahi. Bayern je nato odkupil tekmečev lastniški delež Arene, pri čemer je šla kupnina le za izplačilo dolgov.
Münchska zgodba me spominja na mariborsko. V obdobju vzpona vijoličnih so se z mestnega zemljevida tako rekoč izbrisali vsi drugi klubi. Mariborski levi so "ajzenponarji" z levega brega Drave. Toda obstaja manjša razlika. "Sechzgerji" imajo osnovno podstat: navijače. Sezono pred panedmijo jih je na matičnem Grünwalder štadionu v povprečju spremljalo 10.000 gledalcev, še eno prej 12.000. V finišu minule sezone pa je eno od odločilnih tekem spremljalo kar 31, milijona televizijski gledalcev.
