Blestel tako z lasuljo kot s plešo

Andre Agassi je vkorakal v svet poklicnega tenisa pri 16 letih, z dolgimi pobarvanimi lasmi in raztrganimi kavbojkami. Kariero je končal 20 let pozneje s skrbno pobrito glavo, kot mož legendarne Steffi Graf, lastnik 60 turnirskih zmag – osmih na vseh štirih prizoriščih za veliki slam – in 101 teden vodilni na svetovni lestvici. Danes bo praznoval 50. rojstni dan v družinskem krogu in s številnimi dobrodelnimi načrti za pomoč mladim. Štirikratni zmagovalec odprtega prvenstva Avstralije (1995, 2000, 2001 in 2003), dvakratni US Opna (1994 in 1999), šampion Wimbledona 1992 in Roland Garrosa 1999, olimpijski prvak leta 1996 in dvakratni slavljenec v Davisovem pokalu je začel vihteti lopar že pri dveh letih. Za športnika ga je predvidel njegov oče Emmanuel, iranski emigrant armenskih korenin in nekdanji profesionalni boksar. Toda s silno vnemo in trdimi prijemi je mlademu Andreju skoraj priskutil tenis. »Že kot otrok sem se zavedal, da oče pričakuje zgolj uspeh. Če bi mi spodletelo, bi trpela vsa družina. Zato sem zasovražil igrišče, a se hkrati trudil, da bi se čim bolje odrezal. Tudi ko so me pri 13 letih poslali v akademijo Nicka Bolletierija, sem se počutil kot hrček, ki v kletki teče v svojem kolesu. Nenavadno sem se počutil tudi ob prvih uspehih, ko so me prepričevali, da bi moral biti navdušen,« je razkril Agassi v odmevni avtobiografiji Open. V njej je potrdil, da je zaradi zgodnje plešavosti začel nositi lasuljo že pri 19 letih, leto pozneje pa je v finalu Roland Garrosa izgubil osredotočenost in dvoboj z Ekvadorcem Andresom Gomezom, ker si je ni dovolj čvrsto pritrdil in se je bal, da mu bo zletela z glave.

Če ne bi bilo Samprasa ...

To bi bil namreč hud udarec njegovemu slovesu lomilca ženskih src. Bil je ljubimec 28 let starejše pevke in igralke Barbre Streisand, dve leti je bil poročen s filmsko igralko Brooke Shields, ki mu je svetovala, naj si začne briti ostanke mladostne pričeske. Notranji mir je našel šele po poroki s Steffi Graf 22. oktobra 2001, ki sta ji v Las Vegasu prisostvovali le materi mladoporočencev. Leto starejša nemška šampionka, zmagovalka kar 22 turnirjev za veliki slam, je dobro vedela, kaj potrebuje vrhunski športnik v psihični stiski, svoje pa sta prispevali rojstvi njunih otrok, sina Jadena Gila in hčerke Jaz Elle. Z njihovo pomočjo je Andre prebrodil stisko po ločitvi od Shieldsove, zaradi katere je začel segati tudi po mamilu metamfetamin.
Ko je njegova kariera visela na nitki, je vendarle zbral dovolj energije za vrnitev na prava pota in še pri 33 letih starosti branil številko ena na lestvici ATP kljub izjemnemu rivalstvu s Petom Samprasom, Borisom Beckerjem, Michaelom Changom, Stefanom Edbergom in drugimi. »Vrhunski tekmec je kot ogledalo, saj ti razkrije vse tvoje slabosti. Ne vem, koliko turnirjev bi osvojil, če ne bi igral v Samprasovi eri. Verjetno več. Toda hkrati bi bržkone igral slabše, saj me je silil, da sem se poskušal približati brezhibnosti,« je priznal Andre Agassi.