Boj s Pogačarjem bi ponovil na Touru

»Posebna sezona bo prednost za mojstre improvizacije,« je pred časom povedal slovenski kolesarski selektor Andrej Hauptman. Pri pripravi jubilejnega 30. državnega prvenstva v cestni vožnji je bilo zaradi naglice veliko improvizacije, vendar je bila prva kategorizirana dirka v Evropi po prekinitvi sezone zaradi pandemije brez dvoma zadetek v polno. Kot tudi nastop novega prvaka Primoža Rogliča, ki je na vzponu na Ambrož pod Krvavcem potrdil svojo krilatico – ko starta, ga zanima samo zmaga. Na stari celini se za točke Svetovne kolesarske zveze (UCI) ni dirkalo 99 dni, od 14. marca in 7. etape dirke Pariz–Nica do slovenskega prvenstva minulo nedeljo. Če bi se vodstvo Kolesarske zveze Slovenije zgolj držalo navodil UCI, bi bilo prvenstvo na sporedu 23. avgusta. To bi bilo manj kot teden pred startom Toura, ko bi bile misli najboljših kolesarjev vse drugje kot pri DP. Tako pa je bila to dirka prebujanja in upanja, da se vračamo v kolikor toliko običajne tirnice. Kot je bila tudi dirka, ki je izpostavila izjemno moč slovenskega kolesarstva. Če pustimo ob strani žolčno debato okoli kakovosti prenosa dirke, s katerim je TV Tržič pokrila, kar bi po mnenju mnogih morala pokriti nacionalna televizija, je bilo letošnje DP izjemno. Po odzivu navijačev kot tudi po kakovosti na cesti. Slovenija je ta čas edina država, ki lahko priredi DP z dvema članoma prve deseterice na lestvici UCI.

Kdo gre še hitreje v klanec?

Pred Rogličem in Tadejem Pogačarjem nismo imeli takšnih kolesarskih šampionov, vprašanje je, ali jih bomo še kdaj imeli, ko bosta kolesi postavila v kot. Vsak njun nastop na domačih cestah je za slovensko kolesarstvo vreden zlata. Kot je za Rogliča zlata vredna vsestranskost, s katero je ob 13 lanskih zmagah spravljal v obup tekmece na svetovni sceni in s katero je tokrat 30-letni Zasavec ugnal devet let mlajšega tekmeca. Na polovici vzpona se ga je že otresel, vendar se je Pogačar vrnil v igro. Kar Rogliču ni uspelo z vožnjo na tempo, mu je z brutalnim skokom v zadnjem kilometru. »Ne bi se pritoževal, če bi se že po prvem napadu sam odpeljal proti cilju. Tadej je izjemen kolesar, ujel me je, zato je bilo treba sprintati. Na koncu odloča moč,« je pot do prvega naslova slovenskega prvaka v cestni vožnji orisal Roglič, ki je že na prvi letošnji dirki slavil zmago, čeprav je imel opravka s Pogačarjem, ki je februarja in marca pred prekinitvijo slavil štiri zmage in je maja na treningu izboljšal Rogličev rekord na vzponu na Krvavec. Če bi bil cilj DP na vrhu in ne 4 km nižje, bi bil morda tudi v nedeljo zmagovalec kdo drug, vendar tega ne bomo nikoli vedeli. Vemo pa, da pri Rogličevi pripravi na najvišje cilje ni improvizacije. To bo letos, enako velja za Pogačarja, Tour de France, ki se bo 29. avgusta začel v Nici. Zasavski zvezdnik pa pred njim dviga pričakovanje slovenskih navijačev: »Podobna bitka kot na DP se lahko ponovi na Touru, ni veliko hitrejših kolesarjev v klanec, kot sva midva. Če bova dva Slovenca med najhitrejšimi na svetu, se takoj podpišem.« Iz Rogličevih ust v božja ušesa.