Boks na Otoku uživa domovinsko pravico
Na Otoku obožujejo skorajda povsem druge športe kot, denimo, pri nas. Četudi smo to vedeli, smo bili vseeno presenečeni nad tem, kako bežno so v minulih dneh v Cardiffu (in verjetno po vsej Veliki Britaniji) spremljali olimpijske igre iz Pekinga.
Med skoraj 1000 programi, kolikor jih ponujal televizijski sprejemnik v hotelu priznane verige, ni bilo niti enega, na katerem bi se dalo gledati olimpijsko tekmo smučarskih skakalk v Zhangjiakouju, na kateri so v vsem sijaju zablestele neustrašne Slovenke z zlato Uršo Bogataj in bronasto Niko Križnar na čelu. No, na eni od znanih britanskih postaj so vmes resda skočili na prizorišče, a prikazali le nastop Avstrijke Eve Pinkelnig (?!), nakar so se vrnili k prenosu hitrostnega drsanja na kratkih progah in dvoboja mešanih dvojic v kerlingu, v katerih imajo pač svoje predstavnike.
Ko sem o skokih in naših junakinjah pripovedoval vozniku, ki nas je od hotela vozil do cardifske Mestne hiše v Cathays Parku, v kateri se je na novinarski konferenci in zadnjem soočenju pred 1000 ljubitelji boksa predstavila slovenska princeska Ema Kozin, me je debelo gledal. Imel je le približno predstavo o tem, kako je videti smučarski skok, za Planico, zibelko poletov na smučeh, pa še ni slišal.
Calzaghe je ponos Walesa
V Walesu so v ospredju popolnoma drugi športi. Kot je zatrdil, je pri njih št. ena ragbi. »Lahko mi verjamete, da je še bolj priljubljen kot nogomet, v katerem imamo sicer Garetha Bala, toda v ragbiju imamo prav tako velike zvezdnike,« je vzneseno pripovedoval. Da mu gre kar verjeti, smo se nato prepričali v enem tukajšnjih športnih barov, v katerem so navdušeno spremljali uvodno tekmo znamenitega pokala narodov v ragbiju med Irci in Valižani v Dublinu. A nad predstavo svojih ljubljencev, ki so izgubili s 7:29, so bili na koncu vidno razočarani. Mimogrede: stadion Aviva (za 52.000 gledalcev) je bil nabito poln, iz Walesa pa je odpotovalo kar 8000 navijačev.
Na Otoku so nori tudi na pikado, o čemer smo se lahko prepričali v Cardiffu. Ko smo v mestu, ki ima okrog 350.000 prebivalcev, približno 50.000 več kot Ljubljana, videli številne našemljene ljudi, ki so peli navijaške pesmi, smo sprva mislili, da imajo maškarado.
A so nas varnostniki pred areno Motorpoint, ki jo je več tisoč ljubiteljev te gostilniške igre napolnilo do zadnjega kotička, hitro podučili, da gostijo prvo letošnje tekmovanje elitne britanske lige v pikadu. Turnir se sicer ni razpletel po okusu domačih privržencev, saj je Valižan Jonny Clayton, branilec lovorike v tej seriji, tokrat v finalu izgubil s Škotom Petrom Wrightom.
V Walesu domovinsko pravico uživa tudi boks, kar je potrdila sobotna prireditev, na kateri se je Ema Kozin pogumno postavila po robu eni najboljših boksark v zgodovini Claressi Shields. Vstopnice za spektakel v dvorani Motorpoint, ki sprejme 7500 gledalcev, so razprodali v pičlih treh urah. Veliko zaslug za priljubljenost te plemenite borilne veščine ima tudi valižanski ponos Joe Calzaghe, nekdanji svetovni prvak v srednji in supersrednji kategoriji, ki je med letoma 1993 in 2008 v svojo korist odločil vseh 46 profesionalnih dvobojev.
