KOŠARKA

Borijo se z virusom in sanjajo o milijonih

Pred Krko in Cedevito Olimpijo zadnji regionalni tekmi v letu. Polovica lige želi med evropsko elito, drugi se oklepajo roba prepada.
Fotografija: Črnogorec s španskim potnim listom Nikola Mirotić se upravičeno smeji, saj je najbolje plačani košarkar evropskih igrišč. FOTO: euroleague
Odpri galerijo
Črnogorec s španskim potnim listom Nikola Mirotić se upravičeno smeji, saj je najbolje plačani košarkar evropskih igrišč. FOTO: euroleague

Zadnje tekme v letu 2021 v košarkarski ligi ABA se bodo razvlekle od sobote vse do torka, saj po raznih koncih regije na zelo različne načine in čase praznujejo božič. Pred tekmovalnim polčasom pa je že jasno, da bo neuradni jesenski primat pripadel branilki naslova Crveni zvezdi in da obe slovenski zasedbi zaostajata za lanskima začetnima dosežkoma. Cedevita Olimpija je v 12 krogih zbrala eno zmago manj kot v uvodu prejšnje sezone, Krka dve.

Pred nedeljskim domačim dvobojem Novomeščanov z Igokeo ob 17. uri in torkovim gostovanjem Ljubljančanov pri Ciboni (19) se večina udeležencev lige ABA z zadovoljstvom ozira v minule tri mesece. Crvena zvezda zelo pogumno igra v evroligi, Partizan in Budućnost sta na vrhu obeh skupin evropskega pokala, Olimpijini aduti pa bi lahko bili tik za njima, če se ne bi prepogosto ustrašili lastne sence. Ob vnovičnem večanju števila covidnih okužb med športniki po vsem svetu je za klube pomemben tudi podatek, da so doslej odigrali prav vse tekme.

Lani v istem času so imeli stoodstotno navzočnost le Mega, Partizan in Krka, Cedeviti Olimpiji so se nabrali štirje zaostali dvoboji, Koper Primorska (se je še spomnite?) pa je dokončno omagala že sredi decembra.

Mirotić kot premožen klub

Marsikatero dejstvo opogumlja. Hkrati se je težko ogniti občutku, da najmanj polovica moštev nenehno pleše po robu finančnega prepada, da v klubih kroži vse preveč sumljivega kapitala in da se izhodiščne razlike med njimi še naprej večajo. A podobno velja za evropsko elito, o kateri sanjajo najbolj ambiciozni.

Od evrolige 2022/23 bodo morali imeti njeni člani že sedem milijonov minimalnega letnega proračuna, torej 1,6 milijona več kot zdaj, kar bi lahko pomenilo največjo težavo prav za klube z območja nekdanje Jugoslavije. Najbogatejši v Evropi ne bodo niti zaznali povišanja limita, čeprav koronavirus in veliko manjša prodaja vstopnic stiskata tudi njih. Barcelona tako še vedno namenja okoli 10 milijonov evrov bruto letne plače Nikoli Mirotiću, čeprav se njena košarkarska franšiza napaja iz blagajne nogometnega kluba, ki ima za poldrugo milijardo dolgov in se je moral zato odreči Lionelu Messiju.

V naši regiji sta najbogatejša oba beograjska velikana, a njunim številkam skorajda ni verjeti. Predsednik Crvene zvezde Nebojša Čović je javno zagotovil, da ima v tej sezoni na voljo 5,1 milijona evrov, torej manj od evroligaškega minimuma, in seveda izzval smeh, njegov Partizanov kolega Ostoja Mijailović pa je ocenil proračun na šest milijonov, čeprav je najel Željka Obradovića, najdražjega trenerja v Evropi. Cedevita Olimpija želi nekoč igrati v evroligi, a se bo težko prebila skozi labirint.

Njen direktor Davor Užbinec pravi, da ima pet milijonov evrov proračuna, od katerih gre 60 odstotkov za člansko moštvo, in da imajo vsi slovenski klubi težave z obdavčitvijo dohodkov športnikov. V trenutnih razmerah bi potrebovali za igranje v evroligi vsaj deset milijonov evrov, kar bo še lep čas nedosegljiv cilj.

 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije