Borili se bodo do zadnje kaplje krvi
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je začela Ukrajina razvijati v pravo boksarsko velesilo. Največ zaslug za to sta imela predvsem brata Kličko, Vitalij in Vladimir, ki sta v kraljevski težki kategoriji osvojila pravzaprav vse, kar se je osvojiti dalo.
Nadvse vidno vlogo igrata tudi v junaškem odporu Ukrajincev proti ruskim agresorjem; tako kot njuna podobno uspešna boksarska rojaka Vasilij Lomačenko in Oleksandr Usik. Kljub temu da so zaslužili milijone in bi se lahko umaknili na varno, na to niti pomisliti nočejo. Trdno so se odločeni boriti za svojo državo – do zadnje kaplje krvi, če bo treba. »Nihče mi ne more uničiti sanj o Kijevu. To je moje mesto. Ker me zdaj najbolj potrebuje, ga bom – kot vso domovino – branil po svojih najboljših močeh,« je v zadnjih dneh večkrat ponovil Vitalij Kličko, nekdanji profesionalni svetovni prvak po različicah WBC in WBO, ki je v poklicnem ringu nanizal 45 zmag (41 z nokavtom) in doživel le dva poraza.
Leta 2013 je boksarske rokavice obesil na klin, prestopil v politiko in že konec maja 2014 s 57 odstotki glasov prepričljivo zmagal na volitvah za kijevskega župana. Na čelu glavnega mesta Ukrajine je že skoraj osem let, potem ko je bil uspešen tudi v prvem krogu predlanskih volitev (50,52 %). »Med služenjem vojaškega roka sem prisegel, da bom branil svojo domovino, zdaj sem se zanjo pripravljen zares boriti. To je moja dolžnost,« je poudaril 50-letni Vitalij.
Lani v Ljubljani obiskal Čeferina
Če ne bo šlo drugače, bo prijel tudi za orožje. Podobno razmišlja njegov pet let mlajši brat Vladimir, olimpijski šampion iz Atlante 1996, ki je med profesionalci v 69 dvobojih nanizal kar 64 zmag (53 z nokavtom) ter si lastil naslove svetovnega prvaka združenj IBF, WBA in WBO. Kakor sta se podpirala med blestečima karierama, zdaj drug drugemu stojita ob strani tudi v obkoljenem Kijevu.
Mlajši od bratov Kličko, ki je – mimogrede – maja lani sam s helikopterjem priletel v Ljubljano na poslovno večerjo z Aleksandrom Čeferinom, predsednikom Evropske nogometne zveze (UEFA), je, denimo, v začetku februarja pristopil k rezervni sestavi ukrajinske vojske. Odkar je Rusija napadla Ukrajino, se redno oglašata prek družabnih omrežij. S spodbudnimi besedami vlivata upanje rojakom, obenem prosita za pomoč Evropo. »Smo v grozljivem stanju. Sovražnik nam poskuša iztrgati srce, toda mi se zlepa ne bomo (v)dali. Pripravljeni smo umreti za naše domove, načela, družine, otroke … Brez pomoči Evrope ne moremo preživeti. Zato vas rotim, da podprete naš boj za demokracijo in svobodo,« je včeraj znova pozval župan Kijeva. Z Vladimirjem sta se – tako kot prvi mož države Volodimir Zelenski – znašla na vrhu seznama tistih, ki bi se jih rad ruski predsednik Vladimir Putin čim prej znebil. Vitalij ima o njem svoje mnenje.
»Ni pri zdravi pameti. Ne vem, kako mu je sploh prišlo na misel, da napade Ukrajino. Mi smo mirna država, miroljubni ljudje. Kar se nam zdaj dogaja, je prava mora,« je še dejal ukrajinski velikan.
