Brez pojasnil ga je dal na stranski tir

BELEK – Olimpija in Rok Kronaveter sta si usojena. Po zadnji tekmi jesenskega dela prvenstva je bil 32-letni Mariborčan že na seznamu za odhod, a je zdaj jasno, da bo Kronaveter tudi spomladi zabijal gole za Ljubljančane.

Mar to, da ostajate, pomeni, da se bo vaša kariera končala pri Olimpiji?
»Želel sem si oditi, to ni skrivnost. Odpirala se mi je možnost prestopa na Kitajsko in v Savdsko Arabijo.«

Kje se je zataknilo?
»Dejstvo je, da nisem več mlad in da imam z Olimpijo pogodbo do konca sezone. To je bil eden od razlogov, da ni bilo mogoče uskladiti denarnih podrobnosti. Ocenil sem, da je bila ponudba preprosto preslaba, da bi odšel. Poleti, ko ne bom imel več pogodbe, bom spet poskusil oditi.«

Tako ste se čez noč od bivšega spremenili v igralca, ki bo spomladi imel vlogo vodje.
»Tega se zavedam, saj sem zdaj celo najstarejši v moštvu. Nimam težav s tem, da sem vodja, prav tako ekipa ni tako spremenjena, da bi morali vse postavljati na novo. Ne vemo še, kaj bo z Vombergarjem, vemo pa, koliko nam pomeni.«

V treh letih in pol so se pri Olimpiji trenerji menjavali drug za drugim. Kako ste doživljali menjave?
»Ni bilo tako preprosto. Ampak najpomembneje je, da se ni veliko spreminjal način igre. Iz mojega zornega kota je najpomembneje, da igram na položaju, ki mi najbolj ustreza. Ve se, da sem najkoristnejši in najučinkovitejši na položaju za napadalcem.«

Začetek sezone pod vodstvom trenerja Ilije Stolice je sprožil vaše nezadovoljstvo.
»Ni mi bilo povsem jasno, kaj je želel. Vztrajal je pri tem, da igram napadalca, a sem mu v običajnem pogovoru, potem ko me je povprašal za mnenje, povedal, da se na tem položaju ne znajdem najbolje. Nato me je brez besed in pojasnil postavil na stranski tir.«

Bi nadaljevanje z Igorjem Bišćanom prineslo večje uspehe Olimpiji?
»Da, čeprav vedno pravim, da je treba dati vsakomur priložnost. A me še zdaj boli, ko se spomnim tekem s Qarabagom. Zamudili smo lepo priložnost, da bi v Evropi pustili vidnejši pečat. Bili smo boljši, a smo plačali davek za napačne odločitve. Enako je bilo proti Spartaku.«

Novi trener Robert Pevnik je v položaju, da si tako rekoč ne sme privoščiti spodrsljaja. Maribor je predaleč, da bi lahko imeli popravne izpite.
»Z njim sem deloval že pri Dravi. Ujela sva se. Kar zadeva boj z Mariborom, pa je tako, da je zaostanek velik, a z dvema zmagama v derbijih bi se mu že približali.«

Kakšna so razmerja sil med Mariborom in Olimpijo?
»Posamična kakovost je podobna, prednost Mariborčanov je v tem, da je moštvo že dlje skupaj, da ima v trenerju Milaniču tudi več izkušenj.«

Na igrišču delujete zelo mirno, redko vas kaj spravi v slabo voljo. Ste trd pogajalec?
»Najbolj me iztirijo sodniki in njihove napačne odločitve. Po naravi sem človek z močnim značajem. Nikomur se ne pustim.«

Že razmišljate, kaj boste počeli po koncu kariere?
»Pridobil bom trenersko licenco, vidim pa se v bolj umirjeni vlogi trenerja v drugi ligi.«

Ali kaj obžalujete v svoji karieri?
»Ni hujšega, kot so poškodbe v ključnih igralskih obdobjih. Zaradi njih sem izgubil vsaj poldrugo leto, poškodba mi je pri 19 letih vzela prestop k Milanu. Še toliko bolj me skeli, ker sem bil sam kriv. Namesto da bi izpustil zadnjo tekmo, ker sem bil lažje poškodovan, sem igral. Pa sem se poškodoval in od prestopa ni bilo nič. Če tedaj ne bi igral, bi se morda kariera razpletala drugače.«