Brez superzvezdnika, a nasmejani do ušes
Po nedeljski zmagi nad Švedsko so se slovenski košarkarski reprezentanti vrnili v svoje klube (z izjemo Žige Dimca, ki je prekinil pogodbo s Cedevito Olimpijo) v nasprotju z obdobjem pred svetovnim prvenstvom 2019 dobro razpoloženi. Ne nazadnje so v prvih dveh kvalifikacijskih nastopih za mundial 2023 dosegli eno zmago manj kot v 12 epizodah tragičnega poskusa preboja na SP na Kitajskem. Bogatejši so tudi za občutek, da so se naučili zmagovati v dvobojih, v kakršnih bi pred dvema letoma ali tremi verjetno klonili.
Če je bila Slovenija ob zmagoslavju na EP 2017 moštvo Gorana Dragića in odličnih pomočnikov ter na letošnjih OI orkester virtuoza Luke Dončića, zdaj počasi postaja zrelo moštvo brez superzvezdnika. S Klemnom Prepeličem in Jako Blažičem na čelu lahko nekako prebrodi odsotnost petih mož, ki so v Tokiu dosegali 64,8 točke na tekmo: Dončić 23,8, Mike Tobey 13,7, Vlatko Čančar 12,8, Zoran Dragić 12,7 in Gregor Hrovat 1,8. Na OI je bila Slovenija najučinkovitejša med vsemi s 100,8 točke na tekmo, po uvodnih dveh krogih kvalifikacij za SP pa je z zdesetkano zasedbo peta najučinkovitejša med 32 reprezentancami s povprečjem 85 točk.
Med posamezniki je Prepelič tretji najboljši strelec kvalifikacij s povprečjem 23 točk, Blažič 11. z 19. Izbranci Aleksandra Sekulića imajo hkrati še precej rezerv, saj so proti Hrvaški in Švedski prejeli 81,5 točke, kar je šele 19. obrambni dosežek v uvodnih dveh krogih. A veliko pomembnejše je, da je Slovenija ena od osmih neporaženih reprezentanc, z izkupičkom 2:0 se lahko pohvalijo še Belgija, BiH, Francija, Litva, Rusija, Španija in Izrael. Slednja vodi v skupini D, iz katere bo Slovenija dobila tri tekmece za drugi krog kvalifikacij, v njej pa ta čas dobro kaže še Estoniji in Nemčiji (po 1:1), najslabše pa Poljski, osmi zasedbi prejšnjega SP, ki še ni okusila slasti zmage.
Parker je žalosten
Po uvedbi novega sistema uvrščanja na velika tekmovanja, po katerem morajo v kvalifikacijah sodelovati vsa moštva, pri tem pa ne morejo računati na pomoč zvezdnikov iz lige NBA in evrolige, so se slovenski košarkarji prvi ujeli v njegove pasti in kot evropski prvaki ostali brez nastopa na SP 2019. Med takratno kalvarijo so zaman opozarjali na krivico, po zadnjih uspehih pa so jo potisnili v pozabo in tarnanje prepustili drugim. Prejšnji teden so, denimo, ljubitelji košarke v Španiji, Turčiji in Franciji stiskali pesti za svoje oslabljene reprezentance, medtem ko so bili v evroligi domala hkrati na sporedu derbiji njihovih elitnih klubov Baskonia – Real Madrid, Fenerbahče – Anadolu Efes in Asvel – Monaco.
Legenda francoske košarke Tony Parker, zdaj predsednik Asvela, se razumljivo počuti razdvojenega med interesi kluba in reprezentance, s katero je leta 2013 osvojil naslov evropskega prvaka v Ljubljani. Potrdil je, da je zahteval preložitev derbija z Monacom, a brez uspeha: »Še naprej plačujemo davek za vojno med evroligo in Fibo, ki traja več kot dve desetletji, kar ni normalno. Zgolj žalostno.«
