DIRKA PO FRANCIJI
Britanska raketa ujela belgijskega kanibala
Mark Cavendish v 13. etapi Toura slavil zgodovinsko 34. zmago. Slovenski kolesarski trojec ob množičnem padcu na varnem.
Odpri galerijo
Mark Cavendish je slavil svojo 34. zmago na Touru. FOTO: Benoit Tessier/Reuters
Neulovljivi Eddy Merckx je dobil družbo na vrhu večne lestvice etapnih zmagovalcev na Touru. Z že četrto letošnjo zmago ga je ujel prerojeni britanski veteran Mark Cavendish. Oba imata sedaj po 34 etapnih uspehov, a nekdanji belgijski kanibal pravi, da je tisti, ki zares lovi njegove rekorde, Tadej Pogačar.
»Kje je tu težava, če me bo Cavendish ujel pri 34 etapnih zmagah, zaradi tega ne bom spal nič slabše. Če mu bo uspelo, mu bom čestital, saj ni lahko 34-krat zmagati v sprintu. Vseeno bo med nama ostala razlika. Do 34 etapnih zmag sem prišel s 1. mesti v sprintih, gorskih etapah, kronometrih, pobegih, na vzponih in spustih. Ob tem pa ne štejem pet osvojenih rumenih majic v Parizu in skupno 96 dni v rumenem,« je legendarni Merckx, največji kolesar vseh časov, povedal v pogovoru za italijanski časnik Gazzetta dello Sport, pri kateri so dobro zaslutili, kaj se bo zgodilo v 13. etapi.
Ubežniki na 219,9 km preizkušnji, s katero se je karavana še bolj približala Pirenejem, niso imeli možnosti. Razplet je bil predvidljiv, ogrozil ga je še eden od številnih množičnih padcev (na srečo so se ga izognili vsi trije Slovenci na dirki), ki je iz dirke izločil še nekaj kolesarjev. Ne pa glavnih adutov v skupnem seštevku ali v tokratnem sprintu.
Ekipa Deceuninck Quick Step je spet delovala brezhibno kot švicarska ura. Svojega zelenega sprinterja je v najboljšem položaju pripeljala do zadnjih metrov in že četrta Cavendisheva zmaga je bila na dlani. Raketa z otoka Man nadaljuje pravljično vrnitev, v katero ni verjel malodane nihče. Pet let po 30. zmagi je že davno odpisani Cavendish dodal še štiri in ujel Merckxa, morda ga bo tudi prehitel.
Vendar gospodar Toura iz sedemdesetih let minulega stoletja bolj pogleduje proti rumenemu Pogačarju. »On me je zares navdušil. Lahko meri na katerokoli dirko, zmagal je že v Liegeu, mislim pa, da lahko dobi kateregakoli od petih spomenikov, tudi Milano–Sanremo. Na tritedenskih dirkah ga bo težko premagati, saj je izjemno močan v klanec, dominira pa tudi v vožnji na kronometer. Kolesar njegovega kova nima omejitev: na Touru lahko zmaga petkrat ali šestkrat, večkrat kot kdor koli drug. S pravo pripravo in ekipo je sposoben dobiti tudi dvojček Giro-Tour v enem letu, kot je to uspelo Pantaniju.
Pogačar lahko izboljša tudi moj rekord po dnevih v rumeni majici,« je Merckx dejal za Gazzetto dello Sport in tudi nadaljeval s pohvalami na račun 22-letnega Slovenca: »Ne boji se prevzeti vloge vodje na dirki. Ne razumem razmišljanja nekaterih, da majico prepustiš drugim, da bi jo obvladoval iz ozadja. Tu ne odstopam od svojega stališča. Če si najboljši, se ne odpoveš simbolu tega, da imaš dirko pod nadzorom. Zmagovati v rumeni ali rožnati majici je še lepše. Zato: bravo, Pogačar.« Pogiju sicer še kar nekaj manjka do Merckxovih rekordov, je pa na dobri poti. Tudi tokrat se je izognil vsem pastem in je še dan bližje Parizu s prednostjo 5:18 pred Kolumbijcem Rigobertom Uranom.
Kljub temu za njim ni pretirano lahek dan. Karavano je bičala pripeka, veliko živčnosti je bilo zaradi vetra, naposled pa se je vse dobro končalo, tako zanj kot za Mateja Mohoriča in Luko Mezgeca, ki sta v zaključku pripravila sprint za Sonnyja Colbrellija in Michaela Matthewsa. »Bilo je zelo vroč in zelo dolg dan, najprej je bilo precej dolgočasno in nato hektično. Veliko se je dogajalo, vesel sem le, da je mimo,« je povedal Pogačar, ki se bo moral danes spopasti s petimi gorskimi cilji nižje kategorije. Zanj bodo ogrevanje pred Pireneji, za Mohoriča priložnost za drugo etapno zmago na Touru.
»Kje je tu težava, če me bo Cavendish ujel pri 34 etapnih zmagah, zaradi tega ne bom spal nič slabše. Če mu bo uspelo, mu bom čestital, saj ni lahko 34-krat zmagati v sprintu. Vseeno bo med nama ostala razlika. Do 34 etapnih zmag sem prišel s 1. mesti v sprintih, gorskih etapah, kronometrih, pobegih, na vzponih in spustih. Ob tem pa ne štejem pet osvojenih rumenih majic v Parizu in skupno 96 dni v rumenem,« je legendarni Merckx, največji kolesar vseh časov, povedal v pogovoru za italijanski časnik Gazzetta dello Sport, pri kateri so dobro zaslutili, kaj se bo zgodilo v 13. etapi.
Ubežniki na 219,9 km preizkušnji, s katero se je karavana še bolj približala Pirenejem, niso imeli možnosti. Razplet je bil predvidljiv, ogrozil ga je še eden od številnih množičnih padcev (na srečo so se ga izognili vsi trije Slovenci na dirki), ki je iz dirke izločil še nekaj kolesarjev. Ne pa glavnih adutov v skupnem seštevku ali v tokratnem sprintu.
Ekipa Deceuninck Quick Step je spet delovala brezhibno kot švicarska ura. Svojega zelenega sprinterja je v najboljšem položaju pripeljala do zadnjih metrov in že četrta Cavendisheva zmaga je bila na dlani. Raketa z otoka Man nadaljuje pravljično vrnitev, v katero ni verjel malodane nihče. Pet let po 30. zmagi je že davno odpisani Cavendish dodal še štiri in ujel Merckxa, morda ga bo tudi prehitel.
Pogačar lahko zmaga povsod
Vendar gospodar Toura iz sedemdesetih let minulega stoletja bolj pogleduje proti rumenemu Pogačarju. »On me je zares navdušil. Lahko meri na katerokoli dirko, zmagal je že v Liegeu, mislim pa, da lahko dobi kateregakoli od petih spomenikov, tudi Milano–Sanremo. Na tritedenskih dirkah ga bo težko premagati, saj je izjemno močan v klanec, dominira pa tudi v vožnji na kronometer. Kolesar njegovega kova nima omejitev: na Touru lahko zmaga petkrat ali šestkrat, večkrat kot kdor koli drug. S pravo pripravo in ekipo je sposoben dobiti tudi dvojček Giro-Tour v enem letu, kot je to uspelo Pantaniju.
Pogačar lahko izboljša tudi moj rekord po dnevih v rumeni majici,« je Merckx dejal za Gazzetto dello Sport in tudi nadaljeval s pohvalami na račun 22-letnega Slovenca: »Ne boji se prevzeti vloge vodje na dirki. Ne razumem razmišljanja nekaterih, da majico prepustiš drugim, da bi jo obvladoval iz ozadja. Tu ne odstopam od svojega stališča. Če si najboljši, se ne odpoveš simbolu tega, da imaš dirko pod nadzorom. Zmagovati v rumeni ali rožnati majici je še lepše. Zato: bravo, Pogačar.« Pogiju sicer še kar nekaj manjka do Merckxovih rekordov, je pa na dobri poti. Tudi tokrat se je izognil vsem pastem in je še dan bližje Parizu s prednostjo 5:18 pred Kolumbijcem Rigobertom Uranom.
Kljub temu za njim ni pretirano lahek dan. Karavano je bičala pripeka, veliko živčnosti je bilo zaradi vetra, naposled pa se je vse dobro končalo, tako zanj kot za Mateja Mohoriča in Luko Mezgeca, ki sta v zaključku pripravila sprint za Sonnyja Colbrellija in Michaela Matthewsa. »Bilo je zelo vroč in zelo dolg dan, najprej je bilo precej dolgočasno in nato hektično. Veliko se je dogajalo, vesel sem le, da je mimo,« je povedal Pogačar, ki se bo moral danes spopasti s petimi gorskimi cilji nižje kategorije. Zanj bodo ogrevanje pred Pireneji, za Mohoriča priložnost za drugo etapno zmago na Touru.
