Bronasta olimpijka: Res me skrbi, da za nami ne bo nikogar, ki bi deskal

Slovenski deskarji so kot junaki iz romana Alexandra Dumasa. Namreč trije mušketirji (Žan Košir, Tim Mastnak, Rok Marguč) in mušketirka Gloria Kotnik.

Vsi se bojujejo za snežnega kralja, Smučarska zveza Slovenije in drugi zimski športi pa so s svojo medijsko prisotnostjo in denarno podporo kot »spletkarski« kardinal Richelieu. A Celjanka Gloria Kotnik se ne ozira na to, pridno vadi, tekmuje in bo tudi v novi sezoni napadala zmagovalne stopničke.

Gloria Kotnik je dejavno preživela letošnji dopust. FOTO: instagram

Tudi sami po zadnji zimi s skromnejšo slovensko snežno tekmovalno podlago v sezoni 2024/25 želite več. A pred zimo je bilo poletje, kje ste se z družino dopustniško gibali?

»Na dopustu smo bili v Dolomitih, preživljali smo ga zelo dejavno. Kolesarili smo, hribolazili, nekaj malega sem sama tudi plezala, takšne stvari, tudi dopust je pri nas živahen. Vsega je bilo po malem. Zaradi našega najmlajšega družinskega člana, sina Maja, konec januarja bo star štiri leta, smo sicer kolesarili z električnimi kolesi, a je zelo užival. Zelo je potrpežljiv, rad gre navzgor, še rajši navzdol. Hitreje, kot gre, bolje je. Super nam je, da lahko tako aktivno preživljamo prosti čas. Sicer pa so bile poletne priprave kar uspešne, nekako mi je uspelo izpolniti vse, kar sem si zadala, in sem dobro pripravljena na naslednjo sezono. Letos sem bila tudi veliko na cestnem kolesu, to je nekaj novega, sem se kot veliko Slovencev ob naši kolesarski evforiji tudi sama navdušila nad tem.«

Poletje je lepo, a za poklicne zimske športnike je še lepša profesionalna zima.

»Priprave sem začela na Matterhornu in Cervinii, en del sem opravila tudi na ledeniku Stelvio. Deskarji sezono zelo hitro začnemo, že sredi novembra se odpravljamo na Kitajsko, kjer bodo tudi prve tekme svetovnega pokala.«

Torej mednarodna zveza se pri dodelitvi tekem seveda nagiba h komercialnim vidikom.

»Na Kitajskem je v tem obdobju že zelo hladno, večinoma je tako ali tako umeten sneg in so pogoji dobri. Meni je to všeč, nato nadaljujemo sezono kot po navadi po nekem ustaljenem urniku v Dolomitih. A tudi vsaka tekma, ki jo imamo poleg, nam je seveda dobrodošla, se jih razveselimo, štiri preizkušnje na Kitajskem so res veliko.«

Lepo bi bilo pri vseh slovenskih deskarjih tudi dvigniti uspešnost rezultatov iz zadnje tekmovalne zime.

»Zadnja sezona sicer rezultatsko ni bila slaba, ni pa bila niti najboljša, bila je povprečna sezona. Malce obliža na rano so bile stopničke na ekipni tekmi, kar je tudi bilo lepo, saj smo pokazali, da smo kot majhna reprezentanca konkurenčni vsem drugim, ki imajo po nekaj močnih ekip. Ne nazadnje je to tudi preizkušnja, ki jo imamo na svetovnem prvenstvu. Bilo je govora, da bi tudi ekipna tekma kot druga disciplina lahko prišla v spored olimpijskih iger, žal se to ni uresničilo. Bojujemo se po svoje in si prizadevamo, da bodo v naslednji sezoni rezultati še boljši.«

Tako kot tudi druge športnike na snegu in ledu tudi »borderje« čaka svetovno prvenstvo. To bo v švicarskem St. Moritzu, kjer pa bo deskarski mundial ob poznem marčevskem terminu zaradi vremena lahko tudi dvorezen meč.

»To je težko predvidevati. Lani sem bila tam na generalki, evropskem pokalu, proge so zahtevne, razgibane, kar se mi za svetovno prvenstvo zdi zelo prav. Da se dejansko pokaže, kdo je najboljši na vseh mogočih smučiščih. Je pa tako, da ne moremo predvidevati, kaj se bo zgodilo. Lahko imamo tudi konec marca popolnoma zimski dan, in je nemogoče vnaprej ugibati. Lahko se pač pripravimo na različne scenarije in se na tisti dan potrudimo tekmovati po svojih najboljših močeh.«

Sezona 2024/25 je predolimpijska, bo 35-letnica vztrajala do zimskih olimpijskih iger v Milanu in Cortini leta 2026?

»Zagotovo, tam si želim nastopiti, to je glavni cilj, seveda, če bo vse šlo po načrtu, če bom zdrava, brez poškodb.«

Tudi Smučarska zveza Slovenije se včasih vede kot monarh, ne pomnimo predzime, da slovenski deskarji ne bi imeli težav glede pogodb z matično zvezo.

»Glede tega je bilo tako, da smo nekaj časa še usklajevali določene stvari v pogodbi.«

Ste zadovoljni, ker je kot trener slovenske reprezentance ostal Italijan Meinard Erlacher?

»Tako bom rekla. Tudi zaradi položaja, v katerem sem, ta je morebiti malce drugačen od drugih tekmovalcev, najbolje se namreč počutim znotraj majhne posamične ekipe, ki se lahko prilagaja, se hitro odziva na spremembe in moje potrebe. Name to ne vpliva kaj veliko. Kdaj pa kdaj sem se v lanski sezoni priključila skupnemu delu, a dejansko delam po nekem svojem načrtu.«

Ko bodo slovenski deskarski »veterani« končali kariere, pa ni nobenega, ki bi jih vsaj številčno nadomestil, ali pač?

»Zelo žalostna sem, da je položaj takšen, kot je. Vseeno je to res lep šport, poleg tega, da smo zelo uspešni, ne nazadnje se je v zbirko nabralo že kar nekaj olimpijskih odličij pa kolajn s svetovnih prvenstev, se mi ves čas zdi, da lahko spišemo še kakšno novo zgodovino. In me res skrbi, da za nami ne bo nikogar, ki bi to počel. Kdo je kriv za to oziroma kateri so razlogi? Še najbolj me žalosti to, da smo imeli mlajše tekmovalce, bili so lepa ekipa, a je žal niso obdržali skupaj. Dejansko je zdaj ta razpon generacije tako velik, da je skrb vzbujajoč.«

Na olimpijskih igrah v Italiji vas čaka le ena tekma, paralelni veleslalom, saj slalom ni več olimpijska disciplina.

»Spoštujem vse športnike, z veseljem pogledam vse športne discipline. Žalostno pa je, da ti športi, ki imajo nekaj več tradicije, postajajo izrinjeni, in seveda si tudi sami želimo še eno dodatno tekmo. Ali je to v prihodnosti morebiti spet izvedljivo, bomo še videli, a to je tako lep šport, da tudi televizijska gledanost to nekako potrdi, naše tekme so zelo gledane.«

V moškem deskanju kraljujejo štiridesetletniki, pri ženskem ...?

»Tudi pri nas je tako, da imamo starejše, pa tudi zelo mlade tekmovalke. Naš šport je zelo specifičen, veliko se da postoriti z izkušnjami, se pravi z mentalno pripravo, tako da je to res en skupek dejavnikov, ki jih je treba potem združiti v celoto.«      

Seveda ne moremo mimo krone vaše športne poti, bronastega odličja v paralelnem veleslalomu na olimpijskih igrah v Pekingu leta 2022? Kakšni so zdaj spomini nanj?

»Ta kolajna je še vedno zelo prisotna, zato ker je to bil čustven trenutek. Bila je prelomnica in na koncu koncev tudi potrditev tega, za kar sem toliko let garala. Tudi takrat, ko mi morebiti ni najlažje, se nato spomnim na to, in mi takoj postane lažje. To je lep spomin, je pa res, da se od spominov pač ne da živeti, lahko pa služijo kot dobra motivacija za naprej.«