Bronasti junaki z olimpijskih iger: veslači v odlični formi tudi 30 let pozneje

Včeraj je bilo na Bledu kot v najboljših časih – trlo se je gostov, zmanjkovalo je parkirnih mest, prebivalci pa so pozdravljali svoje veslače. Na vodi idiličnega jezera so se zbrali odlični veslači, ki so pred 30 leti športni svet opozorili nase na olimpijskih igrah v Barceloni, in njihovi prijatelji.

Zbral jih je bronasti veslač Jani Klemenčič, del četverca brez krmarja, ki je 2. avgusta 1992 na največjem katalonskem jezeru osvojil bronasto kolajno, v katerem so bili še Milan Janša, Sašo Mirjanić in Sadik Mujkić. To so bili edinstveni dnevi za mlado slovensko državo; dan prej je na olimpijskem odru za zmagovalce prvič zaplapolala slovenska zastava po zaslugi članov dvojca brez krmarja Iztoka Čopa in Denisa Žveglja.

Najprej k Sašu Mirjaniću

»Deset let po zgodovinskem podvigu se ne zavedaš povsem, kaj ti je uspelo. Dvajseto obletnico prve kolajne smo že bolje proslavili, saj je bilo to 2. avgusta 2012, torej prav na dan, ko sta osvojila svojo zadnjo olimpijsko kolajno Čop in Luka Špik,« se spominja Jani Klemenčič. »Zdaj smo bolj zreli in modri, zato je pravi čas, da tridesetletnico primerno obeležimo. Treba se je posloviti predvsem od Čopa in Žveglja, vendarle sta prva osvojila kolajno,« je še dodal Klemenčič.

Slovenci smo športni narod, ki se je kar navadil na olimpijske kolajne in druge podvige športnikov. »Ko sta v Tokiu osvojila kolajni Roglič in Pogačar, je bilo to samoumevno, toda s tem se ne strinjam, saj vem, koliko vloženega truda in odrekanja je nujnega, da sploh prideš v reprezentanco,« je zatrdil Klemenčič, organizator posrečenega popoldneva na Gorenjskem.

»Najbolj sem vesel, da so se odzvali vabilu vsi kamerati, člani obeh čolnov. Komaj so čakali na naše snidenje, saj se v takšni zasedbi nismo dobili vse od tistih uspehov. Najprej smo se odpravili na grob pokojnega Saša Mirjanića, ki ga na dogodku ponosno zastopa sin Uroš,« je o tragično preminulem članu četverca povedal Klemenčič, ki ni pozabil povabiti na zbor niti drugih figur tedanje ekipe – to so trener Miloš Janša, serviser Jure Potočnik, maserka Petra Kunstelj, menedžer Stanko Slivnik in drugi.

Pletnarji in Godba Gorje

Po obisku Saševega groba se je odprava preselila v veslaški center v Zaki. Hitro je bilo opazno, da so fantje še vedno v zavidljivi formi, čolni so jim še vedno prav drveli po gladini. Vsi drugi gostje – zbralo se jih je slabih sto, veliko pa jih je prikrajšal za prijeten večer dopust na morju – so krenili proti sredini jezera z druge strani v pletnah. Z junaki iz leta 1992 so se srečali približno na polovici in skupaj odveslali proti Bledu in restavraciji Špica, ki jo vodi prav Klemenčič.

Tam so podoživeli zgodovinski tekmi izpred 30 let ob spremljanju posnetkov, ki jih je povezoval Saša Jerković. Ob pletnarjih in Godbi Gorje, ki so vedno pričakali veslače po njihovih uspehih, pa je sledilo »prosto« in obujanje spominov izpred 30 let – kot bi bilo včeraj.