HOKEJ
Če bi držali obljube, bi igrali v ligi EBEL
Po osvojitvi naslova državnega prvaka Sij Acroni Jesenice čaka napet občni zbor.
Odpri galerijo
Anže Pogačar Foto: Roman Šipić
LJUBLJANA — Predsedniku Sij Acroni Jesenic Anžetu Pogačarju je potekel štiriletni mandat na čelu hokejskih prvakov, za novega pa na petkovi skupščini kluba ne bo kandidiral. To povzroča negotovost glede prihodnosti kluba, prvi mož železarjev je svoja razmišljanja delil z nami po zadnji tekmi.
Kako ocenjujete finalno serijo?
»Videli smo izenačene tekme, vendar je na naši strani več kakovosti, ki je prevladala. Zasluženo smo osvojili naslov prvaka. Pri nas je bilo le vprašanje, ali se bomo dvignili na raven iz alpske lige, na katero smo bili letos posebno osredotočeni. Čestital bi tudi SŽ Olimpiji, ki se je po seriji porazov v derbijih dvignila in bila dostojen nasprotnik.«
In ocena sezone?
»Cilji so izpolnjeni, domači lovoriki sta osvojeni. V alpski ligi je bil prvi tihi cilj končnica, nato pa polfinale. Morda je nekaj grenkega priokusa, ker se nismo uvrstili v finale, a moramo biti realni. Po finančnem vložku in preostalih zadevah Ritten in Asiago odstopata od vseh drugih ekip.«
Kakšne so prednosti in pomanjkljivosti alpske lige?
»Kakovost alpske lige raste iz sezone v sezono. Mi smo v njej tekmovali drugo sezono. V vseh klubih so dojeli, da je to razvojna liga, kjer se uveljavljajo mladi igralci. Goji se hitra igra, sodoben hokej, tu smo vsi naredili korak naprej. Je pa kar nekaj minusov glede organizacije tekmovanja. Motijo velike razdalje med posameznimi klubi. Kar nekaj je takih, ki niso bili ravno konkurenčni. Urnik tekem v tej sezoni ni bil najbolj posrečen. Stroški tekmovanja so kar veliki, šibka je medijska podpora in posledično je slabši obisk v dvoranah. Še veliko prostora je za razvoj in napredek alpske lige.«
Imeli ste posrečeno sestavljeno moštvo, s kombinacijo izkušenih in mladih igralcev.
»Res smo imeli srečno roko pri sestavljanju ekipe. Zaradi zmanjšanja proračuna smo bili celo prisiljeni dati priložnost devetim igralcem iz mladinske ekipe. Verjeli smo vanje in jim zaupali, oni pa so dokazali, da lahko igrajo v tej ligi. Tudi s tujcema smo imeli srečno, sploh v vratarju Saundersu smo imeli res odlično okrepitev. Ekipa je imela kakovostne treninge, trener Gaber Glavič se je izkazal za zelo študioznega in predanega stratega. Morda je na presenečenje marsikoga tudi zelo miren. Ocena je lahko samo pozitivna.«
Kaj bo z vašim klubom v prihodnji sezoni. Zakaj se umikate?
»Drži, da ne bom kandidiral za nov predsedniški mandat. V štirih letih smo izpolnili osnovno nalogo, da na Jesenicah ohranimo članski hokej. Iskreno povedano nismo vedeli, kaj nas bo čakalo. Ogromno smo se naučili, trikrat smo bili državni prvaki, igrali smo v mednarodni ligi. Poskusili smo se vrniti v ligo EBEL, a se ni izšlo. Že od začetka je naš cilj, da bi za predsednika imenovali uspešnega gospodarstvenika, ki bi lahko nadgradil vse storjeno. Od prve sezone do zdaj se je naš proračun povečal za 150 odstotkov. To ni več preprosto, gre za profesionalni pogon. Samo za sodelovanje v alpski ligi porabiš 250.000 evrov, ne da bi kdor koli od igralcev in trenerjev dobil plačilo. Ekipa je prehitela organizacijski ustroj kluba. Morate vedeti, da v klubu nimamo potrebnih služb, niti sekretarja ali tajnice. Praktično sem sam za vse. Tako ne gre več naprej. Kolikor vem, za zdaj ni nobenega kandidata, ki bi 20. aprila kandidiral za predsednika kluba.«
To sproža veliko ugibanj o njegovem obstoju.
»Moram povedati, da je podpora jeseniške občine članskemu hokeju absolutno neprimerna. Sicer smo v klubu gradili na širokem krogu sponzorjev, imamo jih več kot 50. Rad bi se jim zahvalil za zaupanje in podporo vsa štiri leta. Ni pa z nami velikih podjetij. Očitno je to naš finančni limit. Naslednjo sezono bo s takšnim denarjem nemogoče uspešno izpeljati. Po drugi strani vemo, kako zahtevno je hokejsko občinstvo na Jesenicah, hoče namreč gledati izključno všečen hokej in zmage. Kandidiral torej ne bom, videli bomo, kaj se bo zgodilo. Tu so generalni sponzorji Sij Acroni in drugi ter vodstvo občine, ki naj se izjasnijo, kakšen hokej želijo imeti v prihodnje.«
Bi vas lahko prepričali o nadaljevanju dela na čelu kluba?
»Ni dovolj, da se povečajo finančna sredstva. Klub se mora okrepiti na vseh ravneh. V upravnem odboru morajo sedeti ljudje, ki lahko odprejo kakšna vrata in pomagajo na različne načine. Pripravljen sem se pogovarjati. Pogrešam voljo in željo ključnih akterjev, ki bi lahko pomagali. V štirih letih je bilo ogromno obljub. Če bi bile vse izpolnjene, bi danes z lahkoto igrali v ligi EBEL. Zdaj je skrajni čas, da se pridružijo vsi, ki hočejo klubu pomagati z iskrenimi nameni.«
Kako ocenjujete finalno serijo?
»Videli smo izenačene tekme, vendar je na naši strani več kakovosti, ki je prevladala. Zasluženo smo osvojili naslov prvaka. Pri nas je bilo le vprašanje, ali se bomo dvignili na raven iz alpske lige, na katero smo bili letos posebno osredotočeni. Čestital bi tudi SŽ Olimpiji, ki se je po seriji porazov v derbijih dvignila in bila dostojen nasprotnik.«
In ocena sezone?
»Cilji so izpolnjeni, domači lovoriki sta osvojeni. V alpski ligi je bil prvi tihi cilj končnica, nato pa polfinale. Morda je nekaj grenkega priokusa, ker se nismo uvrstili v finale, a moramo biti realni. Po finančnem vložku in preostalih zadevah Ritten in Asiago odstopata od vseh drugih ekip.«
Kakšne so prednosti in pomanjkljivosti alpske lige?
»Kakovost alpske lige raste iz sezone v sezono. Mi smo v njej tekmovali drugo sezono. V vseh klubih so dojeli, da je to razvojna liga, kjer se uveljavljajo mladi igralci. Goji se hitra igra, sodoben hokej, tu smo vsi naredili korak naprej. Je pa kar nekaj minusov glede organizacije tekmovanja. Motijo velike razdalje med posameznimi klubi. Kar nekaj je takih, ki niso bili ravno konkurenčni. Urnik tekem v tej sezoni ni bil najbolj posrečen. Stroški tekmovanja so kar veliki, šibka je medijska podpora in posledično je slabši obisk v dvoranah. Še veliko prostora je za razvoj in napredek alpske lige.«
Imeli ste posrečeno sestavljeno moštvo, s kombinacijo izkušenih in mladih igralcev.
»Res smo imeli srečno roko pri sestavljanju ekipe. Zaradi zmanjšanja proračuna smo bili celo prisiljeni dati priložnost devetim igralcem iz mladinske ekipe. Verjeli smo vanje in jim zaupali, oni pa so dokazali, da lahko igrajo v tej ligi. Tudi s tujcema smo imeli srečno, sploh v vratarju Saundersu smo imeli res odlično okrepitev. Ekipa je imela kakovostne treninge, trener Gaber Glavič se je izkazal za zelo študioznega in predanega stratega. Morda je na presenečenje marsikoga tudi zelo miren. Ocena je lahko samo pozitivna.«
Kaj bo z vašim klubom v prihodnji sezoni. Zakaj se umikate?
»Drži, da ne bom kandidiral za nov predsedniški mandat. V štirih letih smo izpolnili osnovno nalogo, da na Jesenicah ohranimo članski hokej. Iskreno povedano nismo vedeli, kaj nas bo čakalo. Ogromno smo se naučili, trikrat smo bili državni prvaki, igrali smo v mednarodni ligi. Poskusili smo se vrniti v ligo EBEL, a se ni izšlo. Že od začetka je naš cilj, da bi za predsednika imenovali uspešnega gospodarstvenika, ki bi lahko nadgradil vse storjeno. Od prve sezone do zdaj se je naš proračun povečal za 150 odstotkov. To ni več preprosto, gre za profesionalni pogon. Samo za sodelovanje v alpski ligi porabiš 250.000 evrov, ne da bi kdor koli od igralcev in trenerjev dobil plačilo. Ekipa je prehitela organizacijski ustroj kluba. Morate vedeti, da v klubu nimamo potrebnih služb, niti sekretarja ali tajnice. Praktično sem sam za vse. Tako ne gre več naprej. Kolikor vem, za zdaj ni nobenega kandidata, ki bi 20. aprila kandidiral za predsednika kluba.«
To sproža veliko ugibanj o njegovem obstoju.
»Moram povedati, da je podpora jeseniške občine članskemu hokeju absolutno neprimerna. Sicer smo v klubu gradili na širokem krogu sponzorjev, imamo jih več kot 50. Rad bi se jim zahvalil za zaupanje in podporo vsa štiri leta. Ni pa z nami velikih podjetij. Očitno je to naš finančni limit. Naslednjo sezono bo s takšnim denarjem nemogoče uspešno izpeljati. Po drugi strani vemo, kako zahtevno je hokejsko občinstvo na Jesenicah, hoče namreč gledati izključno všečen hokej in zmage. Kandidiral torej ne bom, videli bomo, kaj se bo zgodilo. Tu so generalni sponzorji Sij Acroni in drugi ter vodstvo občine, ki naj se izjasnijo, kakšen hokej želijo imeti v prihodnje.«
Bi vas lahko prepričali o nadaljevanju dela na čelu kluba?
»Ni dovolj, da se povečajo finančna sredstva. Klub se mora okrepiti na vseh ravneh. V upravnem odboru morajo sedeti ljudje, ki lahko odprejo kakšna vrata in pomagajo na različne načine. Pripravljen sem se pogovarjati. Pogrešam voljo in željo ključnih akterjev, ki bi lahko pomagali. V štirih letih je bilo ogromno obljub. Če bi bile vse izpolnjene, bi danes z lahkoto igrali v ligi EBEL. Zdaj je skrajni čas, da se pridružijo vsi, ki hočejo klubu pomagati z iskrenimi nameni.«
