ROKOMET
Če je kdo bavbav, smo to Slovenci
Rekorder Uroš Zorman zaupa fantom, da bodo v Berlinu kos izzivu in bodo rokometni reprezentanci priborili četrti olimpijski nastop v Tokiu.
Odpri galerijo
Uroš Zorman ima kot pomočnik selektorja Ljubomirja Vranješa še vedno velik vpliv na reprezentanco. FOTO: Jure Eržen
Če kdo ve, kaj je potrebno za uvrstitev na olimpijske igre, je to Uroš Zorman. Pred petimi leti je bil na tri četrt že odpisan pri selektorju Veselinu Vujoviću. Ko je v Malmöju stopil na igrišče, je slovenska rokometna reprezentanca proti Španiji zaostajala s 14:19, potem pa zrežiral preobrat za zmago s 24:21 in odprta vrata Ria. Fantje bodo potrebovali takšnega junaka, ko bodo od danes do nedelje na turnirju v Berlinu lovili Tokio.
Slovenija je aprila 2016 prvič premagala Španijo, minimalni poraz proti Švedski in zmaga proti Iranu sta bila dovolj, da so se Slovenci tretjič prebili na igre pod petimi krogi. Tam je Zorman, zdaj pomočnik selektorja Ljubomirja Vranješa, na najboljši način sklenil reprezentančno pot. Tokrat je zgodba v marsičem podobna. Slovenci se bodo najprej danes ob 17.45 pomerili z Alžirijo, ki je avtsajder, potem pa jo v soboto že čaka prva zaključna žoga proti Nemčiji, ki je prav tako še ni ugnala na pomembni tekmi. Če se bo zalomilo, bo v nedeljo popravni izpit proti reprezentanci iz Vranješeve domovine Švedske.
»Ja, lep je spomin na Malmö. Tudi takrat smo prišli z željo po dokazovanju, saj smo pred tem na EP na Poljskem izpadli že v skupinskem delu. Tokrat imamo malce grenak priokus, saj smo si na SP v Egiptu želeli več. Igralci imajo zato še dodaten motiv, kar je dobro,« je po prihodu v Berlin prvo vzporednico povlekel Zorman. Nekaj igralcev je v podobni vlogi, kot je bil takrat on, zanje bo to zadnja priložnost za udeležbo na največji športni prireditvi. »Gotovo, nekega dne v karieri prideš do zadnje postaje. Marsikdo se zaveda, da je to njegova zadnja priložnost, čeprav bodo naslednje igre verjetno že čez tri leta,« je dejal Zorman, ki je nastopil na OI 2004 v Atenah kot 24-letnik in OI 2016 v Riu kot 36-letnik.
Če je prva zmaga proti Španiji prinesla Rio, bi lahko prva zmaga z Nemčijo prinesla Tokio. »Tudi brez visokih igralcev imamo dovolj kakovosti in dovolj dolgo klop, da se lahko merimo z vsakim. Niti Nemci niti Švedi niso neki bavbav, tudi Nemci bodo enkrat padli. Sicer igrajo doma, a dvorana bo prazna. Če bomo igrali tako, kot znamo, se nimamo česa bati. Lahko se nas kvečjemu bojijo tekmeci. Švedi? Osebno vidim več naših prednosti kot slabosti. Sem optimist.«
Rekorder po številu nastopov za reprezentanco pa hkrati opozarja, da današnje tekmice Alžirije ne gre jemati zlahka. »Tri tekme v treh dneh so velik napor, sploh v tem koledarskem letu, ko je koronavirus zgostil spored. Igralci so januarja na SP odigrali od 7 do 9 tekem, prišli v klube in v februarju igrali še od 9 do 11 tekem. Mi smo za nameček v torek gostili Poljake. Kapo dol igralcem, da vse to zmorejo, že mi kot strokovni štab smo utrujeni, kaj šele oni,« pravi Zut, čigar želja po novem obisku športnega Olimpa ni z leti prav nič splahnela. »To so sanje vsakega športnika in tudi trenerja. Biti na igrah v dveh vlogah je privilegij, ki ga ne dočaka veliko ljudi. Držim pesti za fante in vse nas.«
Slovenija je aprila 2016 prvič premagala Španijo, minimalni poraz proti Švedski in zmaga proti Iranu sta bila dovolj, da so se Slovenci tretjič prebili na igre pod petimi krogi. Tam je Zorman, zdaj pomočnik selektorja Ljubomirja Vranješa, na najboljši način sklenil reprezentančno pot. Tokrat je zgodba v marsičem podobna. Slovenci se bodo najprej danes ob 17.45 pomerili z Alžirijo, ki je avtsajder, potem pa jo v soboto že čaka prva zaključna žoga proti Nemčiji, ki je prav tako še ni ugnala na pomembni tekmi. Če se bo zalomilo, bo v nedeljo popravni izpit proti reprezentanci iz Vranješeve domovine Švedske.
»Ja, lep je spomin na Malmö. Tudi takrat smo prišli z željo po dokazovanju, saj smo pred tem na EP na Poljskem izpadli že v skupinskem delu. Tokrat imamo malce grenak priokus, saj smo si na SP v Egiptu želeli več. Igralci imajo zato še dodaten motiv, kar je dobro,« je po prihodu v Berlin prvo vzporednico povlekel Zorman. Nekaj igralcev je v podobni vlogi, kot je bil takrat on, zanje bo to zadnja priložnost za udeležbo na največji športni prireditvi. »Gotovo, nekega dne v karieri prideš do zadnje postaje. Marsikdo se zaveda, da je to njegova zadnja priložnost, čeprav bodo naslednje igre verjetno že čez tri leta,« je dejal Zorman, ki je nastopil na OI 2004 v Atenah kot 24-letnik in OI 2016 v Riu kot 36-letnik.
Tudi Nemčija bo padla
Če je prva zmaga proti Španiji prinesla Rio, bi lahko prva zmaga z Nemčijo prinesla Tokio. »Tudi brez visokih igralcev imamo dovolj kakovosti in dovolj dolgo klop, da se lahko merimo z vsakim. Niti Nemci niti Švedi niso neki bavbav, tudi Nemci bodo enkrat padli. Sicer igrajo doma, a dvorana bo prazna. Če bomo igrali tako, kot znamo, se nimamo česa bati. Lahko se nas kvečjemu bojijo tekmeci. Švedi? Osebno vidim več naših prednosti kot slabosti. Sem optimist.«
Kapo dol igralcem, da vse to zmorejo, že mi kot strokovni štab smo utrujeni, kaj šele oni.
Rekorder po številu nastopov za reprezentanco pa hkrati opozarja, da današnje tekmice Alžirije ne gre jemati zlahka. »Tri tekme v treh dneh so velik napor, sploh v tem koledarskem letu, ko je koronavirus zgostil spored. Igralci so januarja na SP odigrali od 7 do 9 tekem, prišli v klube in v februarju igrali še od 9 do 11 tekem. Mi smo za nameček v torek gostili Poljake. Kapo dol igralcem, da vse to zmorejo, že mi kot strokovni štab smo utrujeni, kaj šele oni,« pravi Zut, čigar želja po novem obisku športnega Olimpa ni z leti prav nič splahnela. »To so sanje vsakega športnika in tudi trenerja. Biti na igrah v dveh vlogah je privilegij, ki ga ne dočaka veliko ljudi. Držim pesti za fante in vse nas.«
