Čeferin dobil morda ključno bitko s superligo in Perezom

V primeru t. i. superlige, ki so jo letos poskušali ustanoviti najbogatejši evropski klubi, pri zamisli pa še naprej vztraja najbolj zagrizena trojica Real Madrid, Barcelona in Juventus, sta Evropska (Uefa) in Svetovna nogometna zveza (Fifa) dobili močan veter v jadra. Omenjeni primer obravnava evropsko sodišče v Luksemburgu na prošnjo sodišča v Madridu.

Evropsko sodišče je v zadnjih dneh prejelo sporočilo, ki govori v prid Uefe in njenega predsednika Aleksandra Čeferina kot prvega nasprotnika ideje o ustanovitvi t. i. zaprte superlige najbogatejših. Po podatkih specializiranega podjetja Mlex je protimonopolni regulator Evropske unije sporočil sodišču, da Uefa in Fifa lahko blokirata ustanovitev novih »konkurenčnih« tekmovanj, če ta ogrožajo obstoječi model nogometa, ki – v tem primeru – deluje v Evropi.

V dokumentu, ki ga je prejelo tudi sodišče Evropske unije, je poudarjena pomembnost napredovanja in izpadanja iz tekmovanj na temelju športnih dosežkov ter pomembnost obstoječe piramidne strukturne ureditve nogometa, ki ju nadzoruje in vodi Uefa.

Tudi Evropska komisija obravnava projekt t. i. superlige kot grožnjo obstoječemu modelu. Evropska superliga (podjetje, ki upravlja superligo, se imenuje European Super League ali ESL) trdi, da Uefa zlorablja monopolni položaj nad organizacijo tekmovanj in da tovrsten pristop Uefe in Fife ni prinesel »bistvene splošne gospodarske učinkovitosti« oziroma da je koristil le Uefi in Fifi. To je nedavno ponovil tudi glavni zagovornik projekta t. i. superlige, Realov predsednik Florentino Perez.

Toda protimonopolni organ EU kljub vsemu dopušča, da športno telo premore pooblastila za odobritev ali zavrnitev novih tekmovanj, če to naredi za doseganje legitimnega cilja. In po mnenju EU je legitimen cilj tudi zagotavljanje nagrajevanja športnih zaslug oziroma zagotavljanje enakih možnosti za vzpon in zaton klubov, kot ga pooseblja obstoječi piramidni sistem športa v Evropi.

Regulator EU se je po naših informacijah prav tako opredelil do možnosti, ki jo ima na voljo Uefa, in sicer da sankcionira klube in nogometaše zaradi sodelovanja v odpadniški ligi. Prepoved npr. nastopa v ligi prvakov za ekipe, ki bi igrale v odpadniških ligah, ki spodkopavajo obstoječi model športa – v tem primeru v superligi –, bi bila upravičena in sorazmerna, podobna prepoved za nogometaše pa, denimo, ne bi bila sorazmerna.

Uefo že prej podprl tudi Evropski parlament

ESL prav tako očita Uefi, da ni sposobna presoditi, kaj je v najboljšem interesu nogometa kot največjega športa v EU, ali celo presojati preteklih športnih zaslug klubov. Tudi v tem segmentu je protimonopolni organ EU zavrnil trditve ESL, kot je zavrnil tudi argumente superlige, da je Uefin pristop do športa po državah v nasprotju z enotnim trgom stare celine.

Evropska komisija oziroma njen protimonopolni organ imata resda zgolj neformalno posvetovalno vlogo v tem primeru. Toda stališče komisije je pomembno, saj gre za glavni protimonopolni organ EU, ki lahko posredno vpliva na mnenje oziroma odločanje sodnikov na evropskem sodišču v Luksemburgu.

Uefo je v boju s t. i. superligo že prej z veliko večino podprl tudi Evropski parlament. Tako imenovano Frankowskijevo poročilo (Tomasz Frankowski je nekdanji nogometaš, zdaj pa evropski poslanec) vključuje zelo podrobna priporočila o ključnih zadevah, kot so dobro vodenje, solidarnost, enakost spolov, raznolikost, vodenje mladinskih pogonov, trajnost, zdravje in dobro počutje.

»Sporočilo Evropskega parlamenta v imenu državljanov Evropske unije je jasno: Evropa in Evropejci globoko nasprotujejo odcepitvenim projektom, kakršna je bila spodletela evropska superliga, ki ogrožajo vrednote evropskega športa. Evropski nogomet ni tržišče, ki bi služilo zgolj interesom elite in njihovi finančni koristi, temveč evropska zgodba o uspehu, ki služi celotni družbi. Še naprej bomo delali z Evropsko unijo v smeri okrepitve in zaščite evropskega športnega modela in evropskega nogometa,« je tedaj komentiral odločitev parlamenta Čeferin, ki ga je pozneje podprla tudi velika večina nacionalnih vlad članic Evropske unije.

Najvišje sodišče Evropske unije v Luksemburgu naj bi primer predvidoma obravnavalo prihodnje leto, svoja mnenja pa je podalo že več kot petnajst držav članic.