Čeferin po aplavzu: Malo sem vraževeren

Aleksander Čeferin je pričakovano gladko opravil tudi s sredo v portugalski metropoli. Potem ko je zmagal na prvih volitvah septembra 2016 v Atenah in so mu delegati Evropske nogometne zveze februarja 2019 v Rimu podelili prvi polni mandat predsednika Uefe, je tudi včeraj v Lizboni odmeval glasen aplavz navzočih v kongresnem središču ob izlivu reke Tejo. Grosupeljčan si je po zmagi vzel čas tudi za bralce Slovenski novic.

Čeferin je bil zadovoljen tudi z volitvami članov izvršnega odbora Uefe. FOTO: Pedro Nunes, Reuters

Ste že prešteli število prejetih voščil?

»Nekaj čez dvesto jih je prispelo na švicarski telefon, slovenskega še nisem odprl. Nisem še utegnil odgovarjati nanje.«

Kater bodo vaši glavni projekti v drugem polnem mandatu predsednika?

»Mislim, da moramo nadaljevati z investiranjem v ženski in mladinski nogomet, zelo velika odgovornost bo tudi finančni ferplej. Mislim, da bomo morali prej ali slej začeti razmišljati o omejitvi mase klubov za plače, o tem sem že govoril z evropsko komisijo in mislim, da je to ena od rešitev za prihodnost.«

Pojasnite, prosim.

»Ena stvar je, da smo že sprejeli omejitev, da lahko klubi zapravijo za plače in prestope igralcev največ 70 odstotkov svojih prihodkov, to bo kmalu začelo veljati. Obenem pa bo treba hkrati s tem omejiti tudi končni znesek, ki ga lahko namenijo klubi za plače in prestope.«

Uspešna je bila le Mura

Da bi torej tako kot v Severni Ameriki denarno »kaznovali« klube, ki bi trošili preveč, in ta denar namenili manjšim klubom ter tako manjšali vrzel med njimi?

»To je gotovo ena od možnosti, toda na mizi jih imamo še več. Težko ocenim, za kaj se bomo odločili, prepričan sem le, da moramo ta izziv sprejeti čim prej. Veliki, mali in srednji klubi se strinjajo. Angleški klubi so za, PSG je za, manjši so za. Na nek način bi jih zaščitili pred njimi samimi. Saj je tudi največjim klubom v interesu, da imajo na koncu pod črto dobiček.«

Ni se veliko spremenilo za vas, ampak vseeno: kaj bo prva poteza, ki jo boste povlekli, oziroma odločitev, ki jo boste sprejeli, v novem mandatu?

»Najprej sem imenoval nova podpredsednika Uefe – to sta postala predsednik italijanske zveze Gabriele Gravina in nova članica izvršnega odbora Laura McAllister, predsednica Nogometne zveze Walesa. Nato pa imamo 28. junija naslednjo sejo izvršnega odbora, bomo videli.«

Za vami je nekajletno stresno vodenje, boste zdržali do 28. junija in ne bo treba sklicati izredne seje – upoštevaje neverjetno hitrost dogodkov, ki vplivajo tudi na nogomet in Uefo?

»(smeh) Iskreno upam, da nam bo uspelo in se bo vse skupaj umirilo, izrednih dogodkov in reševanja zgodovinskih izzivov je bilo več kot dovolj v minulem mandatu. Seveda pa nihče ne more vedeti, v resnici je noro, če pogledate, kaj vse se dogaja po svetu.«

Kako so izkoristili vaš prvi polni mandat Slovenci – klubi, zveza, gospodarstvo ali država? Klubi namreč še nikdar niso imeli »lažje« poti do konferenčne lige, ki neposredno prinaša pet milijonov evrov.

»Dejstvo je, da ima prvak Slovenije ima relativno lahko delo, težjo pot ima do lige prvakov. Konferenčna liga je gotovo rešitev proračuna za vsak slovenski klub. To je doslej izkoristila le Mura. Upam, da bo igrala na euru članska reprezentanca, to bi bilo dobro za naš nogomet. Junija bo pomembno, naslednje leto bi gotovo spremljali evforijo in množično migracijo.«

Pobudi Goloba in Hana

Gospodarstvo in vlada?

»Predsednik vlade Robert Golob mi je predstavil več konkretnih pobud oziroma vprašanj, kako bi lahko v Slovenijo pripeljali dodatne investicije iz tujine. Tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je že izpostavil nekatere konkretne izzive za sodelovanje s tujimi investitorji. Vlada ima iskren interes za to, da bi pri nekaterih projektih pomagal tudi jaz. Tega prej ni bilo, toda ne govorim le o zadnji vladi.«

Ste zadovoljni z novimi sodelavci v izvršnem odboru? Je v njem ostal še kakšen milijarder?

»Zelo sem zadovoljen, vsi kandidati so bili dobri. Gre za tajne volitve, uspešnejši je bil, kdor je bil bolj všeč delegatom, ne meni, in kdor je bolje lobiral, kateremu so močneje verjeli. «

V nekem trenutku so sedeli v izvršnem odboru trije milijarderji, koliko jih je ostalo?

»Predsednik madžarske zveze Sandor Csanyi je naš predstavnik v Fifi, ne deluje pa v izvršnem odboru Uefe, ker je starejši od 70 let. Nasser Al-Khelaifi še vedno deluje v izvršnem odboru. Dobro se razumemo, vem, da bo izvršni odbor deloval učinkovito. Veliko se pogovarjamo, računam nanje, gre za odlične sodelavce.«

V Atenah ste zmagali v petek, v Rimu v četrtek, v Lizboni v sredo, se boste na nek torek leta 2027 potegovali za vaš zadnji štiriletni mandat?

»(smeh) Zanimivo, tega ni omenil še nihče. Dotlej je še daleč. Toda če bom čez štiri leta kandidiral za nov mandat predsednika Uefe, bomo kongres res organizirali v torek. Priznam, malo sem namreč tudi vraževeren.«

Drži, da bo Uefa naklonjena skupni kandidaturi Portugalske, Španije, Ukrajine in Maroka za organizacijo mundiala 2030?

»To bom podprl, tudi sam, če bo to edina kandidatura iz Evrope. Maroko je blizu Španije in Portugalske, to ne bi bilo slabo. Ukrajina ostaja zraven. Če bo predsednik zveze Andrij Pavelko ostal na položaju – imel je določene težave doma –, potem bo zraven ostala tudi Ukrajina, v nasprotnem primeru ne. Tako so se odločili Španci in Portugalci.«

Zaradi Maroka računate na arabske in afriške glasove?

»Med kongresom sem govoril s predsednikom Afriške nogometne zveze (CAF) Patricejem Motsepejem (Južnoafričan je najbogatejši Afričan op. a.), ki mi je zagotovil, da so imeli nedavno sestanek in da ima omenjena kandidatura 54 glasov iz Afrike. Če dodate 55 evropskih glasov, ste dobili zmagovalca.«