Čemu v osamo vsi, ne zgolj okuženi

V času, ko je večina mednarodnih klubskih tekmovanj že v polnem razmahu, so se nekatera slovenska moštva znašla v slabšem položaju v primerjavi s konkurenco. Cedevita Olimpija je prva, ki je bila tudi rezultatsko kaznovana, ker ji je NIJZ odredil karanteno, čeprav bi po pravilih evropskega pokala lahko igrala z zdravimi košarkarji. A škodo so utrpeli tudi drugi klubi, ker slovenska zakonodaja ni usklajena s pravili mednarodnih zvez in vodstev tekmovanj. Tudi kar zadeva gledalce.

Rašo Nesterović, generalni sekretar KZS: »KZS zelo aktivno sodeluje z vsemi drugimi večjimi panožnimi zvezami kolektivnih športov in v zaključni fazi je skupen dopis s predlogi rešitev, ki ga bomo posredovali na NIJZ, MIZŠ in OKS. Želimo si in menimo, da bi bil za vrhunske športne ekipe ob rednem testiranju določen drugačen protokol, kot pa je trenutno v veljavi. V nasprotnem primeru bo tekmovanja zelo težko oziroma skoraj nemogoče izpeljati.«

Davor Užbinec, direktor Cedevite Olimpije: »Ker nam omejitve in smernice, ki veljajo v Sloveniji, ne dovoljujejo nastopov v tekmovanjih, v katerih bi po veljavnih pravilnikih lahko igrali kljub pozitivnemu primeru znotraj ekipe, apeliramo na odgovorne, da spremenijo obstoječe predpise, omejitve in smernice. Dovoliti bi morali, da ekipe v primeru pozitivnega primera pošljejo v karanteno športnika, vsi drugi pa bi lahko ob predložitvi negativnega testa nadaljevali vadbeni proces. Če bodo še naprej veljali obstoječi ukrepi, ki celotno ekipo pošljejo v desetdnevno karanteno, bodo vsi slovenski klubi nekonkurenčni v vrhunskih evropskih tekmovanjih.«

​Boštjan Nachbar, nekdanji košarkarski reprezentant (na twitterju): »V državah z veliko bolj kritično sliko covid-19 uveljavljajo protokole, ki dopuščajo (covid-19 negativnim) profesionalnim športnikom, da igrajo, trenirajo, potujejo ... Mi pa žal brijemo norca sami iz sebe ter seveda s tem kratkoročno in dolgoročno močno škodimo slovenskemu športu.«

Goran Cvijič, generalni sekretar RZS: »Splošno znano je, da se pravila v Sloveniji precej razlikujejo od tistih, ki jih narekujejo drugod, pri EHF in tudi drugih klubskih tekmovanjih na najvišji evropski ravni. Želim si in pričakujem določila, ki bodo slovenskemu športu dala možnost (pre)živeti.«

Rok Plankelj, direktor Celja Pivovarna Laško: »Morda ne bi bilo narobe, če bi se predstavniki vlade srečali s predstavniki profesionalnih športnih klubov na delovnem sestanku, saj smo prepričani, da ne poznajo narave našega delovanja in težav, s katerimi se soočamo. Gotovo bi na ta način lahko hitro našli rešitve, ki bi profesionalnemu slovenskemu športu pomagale preživeti.«

Deja Ivanović, direktorica Krima Mercatorja: »Za nas kot ekipo, ki tekmuje in živi od športa, športnih sponzorstev in pravic, je dejstvo, da moramo biti v desetdnevni karanteni kljub negativnim testom, velik udarec. Ne samo z vidika telesne pripravljenosti, rednega treninga, temveč tudi finančno. V ligi prvakinj so v prednosti ekipe, katerih državna določila omogočajo prilagajanje vrhunskih športnikov ob upoštevanju števila pozitivnih oz. negativnih testov.«

Marcel Rodman, športni direktor SIJ Acronija Jesenic​: »V našem klubu smo priporočila NIJZ vzeli zelo resno. Tudi iz HZS smo dobili veliko priporočil, ki se jih držimo. Po moji oceni tudi sodelovanje z alpsko ligo poteka dobro, je pa res, da se določene stvari pri nas razlikujejo od tistih v Italiji in Avstriji. Glede na velikost naše dvorane pa je vseeno škoda, da nimamo dovoljenih več gledalcev.«

Jože Kovač, športni direktor SŽ Olimpije: »Zahteve NIJZ so razumljive in pričakovane, podobne in primerljive avstrijskim, ki jih razumejo in podpirajo. Poudaril pa bi nerazumnost, da ukrepi in omejitve veljajo samo za kolektivne športe, pri individualnih pa se teh ne držijo ali upoštevajo: denimo DP kolesarjev, napoved maratona, ko gledalci ob progi stojijo v neomejenem številu brez socialne razdalje.«