Cene Prevc: študijske klopi pred skakalnicami

Cene Prevc je pred kratkim presenetil z namigom, da se bolj ali manj resno spogleduje s koncem športne poti. Bolj kot sama napoved, ki je že nekaj časa visela v zraku, je mnoge začudila izbira trenutka za glasno razmišljanje o tem, da bi svoje skakalne smuči postavil v kot. O tem je namreč prvič javno spregovoril tik pred uradno predstavitvijo slovenskih reprezentanc pred novo sezono, katere veliki vrhunec bo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Planici. In le nekaj dni po državnem prvenstvu v Kranju, na katerem je zasedel četrto mesto. Po prvem polčasu tekme na 110-metrski skakalnici pod Šmarjetno goro se je Cenetu nasmihala celo kolajna, saj je bil tretji, a nato ga je v finalu z najnižje stopnice zmagovalnega odra zrinil starejši brat Peter Prevc. »Če me ne bi, bi bilo že čudno,« je tedaj omenil 26-letni skakalec iz Dolenje vasi pri Železnikih, pri čemer je imel v mislih dejstvo, da je sam po koncu prejšnje zime zelo malo treniral.

»Z doseženim na državnem prvenstvu sem bil zelo zadovoljen. Resda sem imel v prvi seriji, o kateri bi lahko razpravljali glede njene regularnosti, malce sreče z razmerami, pa vendarle. Drugače pa je to tekmovanje, katerega namen je, da se ga izvede in da se z njim ne vleče do poznih večernih ur,« je pojasnil srednji od bratov Prevc in pristavil, da je letos poleti le poredko vadil, tekmoval pa ni nič. Zaradi tega so skoki seveda zelo trpeli.

Šola se tudi za kmeta

»Po koncu prejšnje zime sem spoznal, da sem v smučarskih skokih že uresničil svoje večje cilje, nisem pa jih še dosegel na drugih področjih, pri čemer imam v mislih predvsem šolo. Zaradi tega sem se po marčevskem finalu svetovnega pokala v Planici osredotočil na šolske obveznosti. In če vse poletje ne treniraš na polno, pozimi ne moreš prav veliko pričakovati,« je svojo odločitev obrazložil član kranjskega Triglava. Na Biotehniškem centru Naklo je v drugem letniku višješolskega študijskega programa Upravljanje podeželja in krajine. »Po domače povedano se šolam za kmeta, izpitov imam še za kakšno leto. Poleg tega moram zavihati rokave tudi na fakulteti za elektrotehniko in nadaljevati študij v Ljubljani, kjer me zanesljivo čakata še dve leti učenja. Tako sem se odločil, ker sem po naravi takšen, da ne morem spati, če ne dokončam tistega, česar sem se lotil,« je razkril, katere cilje bo zasledoval v prihodnje.

Na skakalnicah si jih je, kakor je v zadnjih dneh večkrat ponovil, že uresničil. Najodmevnejšega uspeha se je veselil februarja letos na olimpijskih igrah v Pekingu oziroma Zhangjiakouu, kjer se je z reprezentančnimi kolegi na moštveni tekmi veselil srebrne kolajne. V svetovnem pokalu je med posamezniki najvišje posegel konec januarja s tretjim mestom v Willingenu, dva dni pred tem je na istem prizorišču kot član slovenske mešane ekipe med elito okusil tudi slast zmage. Še posebej pa je ponosen na osebni rekord (246 m), do katerega je konec letošnjega marca poletel v Planici.