Červar: Legalizacija lopovščine!

KÖLN – Kdor izgubi, se ima pravico jeziti, pravi športni rek, ki se je še posebno dobro prijel v državah nekdanje Jugoslavije. Selektor hrvaških rokometašev Lino Červar je po bolečem porazu z Nemčijo (21:22) na 26. svetovnem prvenstvu zlil gnojnico na danska sodnika, ki naj bi uprizorila veliko krajo, zaradi katere naši južni sosedje ne bodo nastopili v polfinalu, četudi bi danes premagali branilce lovorike iz Francije.

Tudi Slovenci dobro vedo, da včasih za zmago proti Nemčiji ni dovolj, če si boljši v polju; na lanskem EP na Hrvaškem je Slovenija po farsi litovskih sodnikov grozila s protestnim odhodom s prvenstva. Psi so lajali, karavana je šla naprej, je pa Rokometna zveza Slovenije postala pobudnica koalicije za spremembe. V njej so tudi Hrvati, ki so v Kölnu dobili novo potrditev, da bo boj z rokometnimi mlini na veter še kako trd. »Danska sodnika sta delila krivico na tako nesramen način, da so bila kršena olimpijska načela. Bili smo zreli za zmago, pa nam je sodnika nista dovolila. Krajo je videl ves rokometni svet.

Rokomet je edini šport, v katerem profesionalcem sodijo amaterji. Treba je povzdigniti glas. Naš olimpijski komite bi se moral odzvati, ta sodnika bi bilo treba izključiti iz športa, sicer bomo dopustili legalizacijo lopovščine. Nisem jezen na Nemce, odigrali so trdo, a korektno tekmo. Jezen sem na sodnika! Bil sem na 17 velikih tekmovanjih in z vso odgovornostjo trdim, da so nam vzeli tri. Moramo se boriti proti krivici, za mano je 45 let dela v rokometu in vem, o čem govorim,« je kar vrelo iz Červarja.

Ponosni nase

Glasna sta bila tudi njegov pomočnik Igor Vori in kapetan Domagoj Duvnjak. »Po tekmi je prišel do mene nemški vratar Silvio Heinevetter in se mi opravičil, to pove vse,« je dejal Vori, Duvnjak pa dodal: »Takšne stvari se ne sodijo v zadnji minuti! Moramo biti ponosni nase in tekmo vzeti kot vzorčni primer, kako se je treba boriti za domovino.«

Res je vsaj neokusno, da sta tekmo sodila Danca. Ko sta Danska in Nemčija dobili sogostiteljstvo, so funkcionarji njunih zvez jasno govorili o sanjskem razpletu, po katerem bi se rokometni velesili srečali v finalu v Herningu. Gospoda Gjeding in Hansen verjetno nista dobila konkretnih navodil, a sta dovolj čustveno inteligentna, da vesta, česa si želijo nadrejeni. Prekršek v napadu, ki sta ga dosodila Igorju Karačiću dobro minuto pred koncem, ko so Hrvati lovili izenačenje, je bil res sporen.

Po drugi strani je tudi res, da Hrvatom nista preprečila čudežne vrnitve iz izgubljenega položaja od 15:18 na prag zmage (19:18 in 20:19). Za zasuk je bil zaslužen tudi vratar Marin Šego, ki je izpostavil še eno sporno okoliščino v škodo Hrvaške: »Ob koncu se je poznalo, da so imeli Nemci dan premora, mi pa ne. V tej fazi turnirja so lahko takšne stvari ključne.« Eden od tragičnih junakov Karačić je odlično zamenjal poškodovanega Luko Cindrića. »Vse lahko zdržimo, tudi nemško pretepanje. Če je v žaru borbe, v redu, če gre za namerne stvari, pač ne,« je bil razočaran Karačić, eden redkih, ki je omenil ključen spodrsljaj Hrvaške: »Zaradi poraza z Brazilijo moramo zdaj storiti vse, da ne izgubimo s Francijo, le to nam jamči potrditev mesta v olimpijskih kvalifikacijah.«