Kaj in kako bo narekovalo zdravje
Slovenski nogometni klubi imajo načrt priprav. Zagon vadbe bo izziv za kondicijske trenerje.
Odpri galerijo
Darjan Šuštar je hvaležna desna roka Bravovega trenerja Dejana Grabića. FOTO: NK Bravo
Kako in v kakšnem stanju se bodo slovenski nogometaši po skoraj treh mesecih vrnili v tekmovalni ritem? To je eno najbolj vznemirljivih vprašanj za oblikovalce forme igralcev, saj se še niso srečali s takšnim izzivom, kot jim ga je ponudila epidemija koronavirusa. Med njimi tudi za strokovnjaka za telesno pripravo Darjana Šuštarja, pomočnika trenerja pri nogometnemu prvoligašu Bravu Dejana Grabića.
»Dejansko je to izjemen izziv. Kot da bi pri šolanju dobili nov predmet,« se ga tudi veseli Šuštar. Slovenski klubi bodo imeli letos več pripravljalnih dni kot tekmovalnih, tudi v primeru nadaljevanja sezone bodo v seštevku več trenirali kot igrali. »Osnovne zakonitosti se ne spreminjajo. Priprave se bodo razlikovale po tem, da bodo večino časa namenjene skupinski vadbi, uigravanju in pridobivanju moči skozi igro. Takšen način dela in s poudarkom na moštvenih treningih je pri Bravu že ustaljen proces. Zdaj ga bomo samo uskladili z zdravstvenimi zahtevami in pravili. Česar koli se bomo lotili in kakor koli se bomo odločili, bo temeljilo na zdravju in čim večji varnosti nogometašev,« je na debelo podčrtal Darjan Šuštar.
Dva ali tri tedne dolgo obdobje za ustrezno telesno in psihično pripravo ne ustreza zapisom v učbenikih, zato bi bila lahko že vsaka najmanjša podrobnost še posebno pomembna. »Naravni bioritem se je porušil. V normalnih razmerah pripravljalni proces traja pet tednov, idealen šest, zdaj bo polovico manj. Predvsem bo treba ravnati premišljeno. Ne kaže se zaletavati s hitrostjo in intenzivnostjo, saj bi lahko preveč obremenili igralce,« je razmišljala desna Grabićeva roka.
»Eni igralci so mlajši in lažje prenašajo telesne napore, drugi so previdnejši, a zrelejši. Na splošno je treba uskladiti vse njihove raznolikosti, od telesnih do psiholoških, in paziti, da ne bi bile posledice prehude po končanem prvenstvu. Kajti ne bo dovolj časa za vnovično osvežitev in bo šla sezona hitro naprej. Moj pristop je takšen, da si ne bom razbijal glave, če bomo slabši, ker ne bomo ujeli optimalne forme v pravem trenutku, temveč bom poskušal najti optimalne rešitve znotraj vseh teh izzivov, s katerim smo soočeni,« ni velikih skrivnosti, zaradi katerih bi bili Šuštar in njegovi kolegi iz drugih klubov posebno v skrbeh.
Kot je poudaril, je temeljno izhodišče zanj zelo dobro, saj se je za Bravo sezona ustavila v zmagovalnem trenutku. »Na temeljih zmag je lažje graditi. Pomeni, da je psihološka prvina pozitivna in da so občutki ostali,« je povedal in razkril, kako bi naj stekel proces treningov. »Bo povsem osnoven, prvi del bo previdnejši, počasnejši in bo temeljil na gibalnosti. Čim prej pa bo sledil moštveni del treningov.« Peklenski ritem enajstih tekem v vsega poldrugem mesecu pomeni, da so maratonci brez možnosti, te namreč imajo sprinterji.
»Da, to bo sprint in zahteva malce spremenjen pristop. S tem, kakšen, nima izkušenj nihče, niti v najmočnejših klubih. Zato je to lahko nadvse vznemirljiva priložnost za pridobitev novega znanja. Verjetno bo treba tudi improvizirati. Celoto vendarle tvorijo slog igre, različne sposobnosti igralcev in njihov značaj, telesna in psihična pripravljenost.«
»Dejansko je to izjemen izziv. Kot da bi pri šolanju dobili nov predmet,« se ga tudi veseli Šuštar. Slovenski klubi bodo imeli letos več pripravljalnih dni kot tekmovalnih, tudi v primeru nadaljevanja sezone bodo v seštevku več trenirali kot igrali. »Osnovne zakonitosti se ne spreminjajo. Priprave se bodo razlikovale po tem, da bodo večino časa namenjene skupinski vadbi, uigravanju in pridobivanju moči skozi igro. Takšen način dela in s poudarkom na moštvenih treningih je pri Bravu že ustaljen proces. Zdaj ga bomo samo uskladili z zdravstvenimi zahtevami in pravili. Česar koli se bomo lotili in kakor koli se bomo odločili, bo temeljilo na zdravju in čim večji varnosti nogometašev,« je na debelo podčrtal Darjan Šuštar.
Dva ali tri tedne dolgo obdobje za ustrezno telesno in psihično pripravo ne ustreza zapisom v učbenikih, zato bi bila lahko že vsaka najmanjša podrobnost še posebno pomembna. »Naravni bioritem se je porušil. V normalnih razmerah pripravljalni proces traja pet tednov, idealen šest, zdaj bo polovico manj. Predvsem bo treba ravnati premišljeno. Ne kaže se zaletavati s hitrostjo in intenzivnostjo, saj bi lahko preveč obremenili igralce,« je razmišljala desna Grabićeva roka.
Sprinterji, ne maratonci
»Eni igralci so mlajši in lažje prenašajo telesne napore, drugi so previdnejši, a zrelejši. Na splošno je treba uskladiti vse njihove raznolikosti, od telesnih do psiholoških, in paziti, da ne bi bile posledice prehude po končanem prvenstvu. Kajti ne bo dovolj časa za vnovično osvežitev in bo šla sezona hitro naprej. Moj pristop je takšen, da si ne bom razbijal glave, če bomo slabši, ker ne bomo ujeli optimalne forme v pravem trenutku, temveč bom poskušal najti optimalne rešitve znotraj vseh teh izzivov, s katerim smo soočeni,« ni velikih skrivnosti, zaradi katerih bi bili Šuštar in njegovi kolegi iz drugih klubov posebno v skrbeh.
Kot je poudaril, je temeljno izhodišče zanj zelo dobro, saj se je za Bravo sezona ustavila v zmagovalnem trenutku. »Na temeljih zmag je lažje graditi. Pomeni, da je psihološka prvina pozitivna in da so občutki ostali,« je povedal in razkril, kako bi naj stekel proces treningov. »Bo povsem osnoven, prvi del bo previdnejši, počasnejši in bo temeljil na gibalnosti. Čim prej pa bo sledil moštveni del treningov.« Peklenski ritem enajstih tekem v vsega poldrugem mesecu pomeni, da so maratonci brez možnosti, te namreč imajo sprinterji.
»Da, to bo sprint in zahteva malce spremenjen pristop. S tem, kakšen, nima izkušenj nihče, niti v najmočnejših klubih. Zato je to lahko nadvse vznemirljiva priložnost za pridobitev novega znanja. Verjetno bo treba tudi improvizirati. Celoto vendarle tvorijo slog igre, različne sposobnosti igralcev in njihov značaj, telesna in psihična pripravljenost.«
