Čudežni fant doma za nov vzpon
Ljubo doma, kdor ga ima, bi lahko zapisali ob vrnitvi nogometnega trenerja Simona Rožmana na prizorišče, kjer je prvič opozoril nase in kjer se bo poskušal rehabilitirati po neposrečenem poglavju v Mariboru. Svojo trenersko pot bo nadaljeval tam, kjer jo je začel, pri Celju. Prvak iz leta 2020 je šesti klub, ki je v tej sezoni zamenjal trenerja. Osemintridesetletni Štorčan je imel že nekaj časa rezervirano vstopnico za vrnitev na celjsko klop, na kateri bo v tej sezoni že tretji trener in bo javnosti danes tudi uradno predstavljen. Zgolj imeniten niz Simona Sešlarja bi nekdanjega trenerja Domžal in Rijeke lahko oddaljil od vrnitve v klub, ki je od njegovega prvega mandata doživel kar precejšnjo preobrazbo in se med drugim zavihtel med zmagovalce, med državne prvake v izbrano družbo Maribora, Olimpije, Gorice, Domžal, Kopra in Mure. Za uradno potrditev je moral, potem ko je bilo jasno, da je bil Sešlarjev izkupiček preslab za vodilnega moža kluba, le počakati na konec minulega leta, dokler je še imel plačilno razmerje z Mariborom. Druga in še pomembnejša novost, ki je doma pričakala »wunderkinda«, je organizacijska preobrazba. Klubu zdaj poveljuje ruski vlagatelj Valerij Kolotilo, ki se je naivno zaletel v sezono, misleč, da bo z nakupi mladih in nadarjenih, a še prezelenih in ne povsem izbrušenih nogometašev takoj posegel v boj za slovenski vrh ali se vsaj uvrstil v kvalifikacije za konferenčno ligo. Za Celjane je Evropa še na dosegu rok: potrebujejo le še dve zmagi v pokalnem tekmovanju (polfinalni tekmec je Koper, s katerimi bodo 20. aprila igrali v gosteh, drugi polfinalni par je Bravo - Domžale), v pokalu pa se Rožman počuti kot riba v vodi. Z Domžalami je osvojil svojo prvo lovoriko, z Rijeko na Hrvaškem drugo.
Izjemen izkupiček Karanovića
Kakšno poslanstvo naj bi imel Rožman v Celju, rezultatsko, vzgojno ali drugo z drugim, še ni znano, a tretja različica se mu v Ljudskem vrtu ni najbolj izšla. Še največ sreče pri izbiri novega trenerja so imeli pri Mariboru, kjer je Rožmana nasledil Radovan Karanović. Vršilec dolžnosti, ki je imel dotlej le nekaj prvoligaških izkušenj pri Krškem in je bil brez prepoznavnega profila in nikogaršnji, je bil tako uspešen in bister, da si je zaslužil priložnost, da Maribor popelje do šampionske zvezdice. Jeseni je bil Karanović izjemen, saj je debelo prekosil vse kolege in z 2,36 točke na tekmo postavil težko dosegljivo povprečje. Toda spomlad bo razkrila, ali bo Maribor napredoval na vseh ravneh ali je šlo le za posrečeno popravljanje Rožmanovih zamisli. Pri sežanskem Taboru je menjava trenerja pomenila slabši izkupiček, za malenkost boljšega sta imela le Dino Skender (od Save Miloševića) pri Olimpiji in Sešlar (od Agrona Šalje) pri Celju. Z odhodom Anteja Šimundže v Bolgarijo k Ludogorcu in rokado Radomljanov, ki so Roka Hanžiča rekrutirali v akademijo ter ga zamenjali z jeseni športnim direktorjem Nerminom Bašićem, se je številka menjav povečala na šest. V drugi del sezone bodo z istim trenerjem, kot so jo začeli, šli le pri Kopru, Bravu, Domžalah in Aluminiju.
