EURO 2020

Danci verjamejo v novo senzacijo z Anglijo

Drevi še druga polfinalna tekma na evropskem prvenstvu v nogometu. V Londonu nihče ne razmišlja o morebitnem neuspehu na euru 2020.
Fotografija: Med najbolj aktivnimi na zadnjem treningu Anglije je bil prav njen prvi adut Harry Kane. FOTO: Lee Smith/Reuters
Odpri galerijo
Med najbolj aktivnimi na zadnjem treningu Anglije je bil prav njen prvi adut Harry Kane. FOTO: Lee Smith/Reuters

Prva julijska sreda prinaša vrhunec evropskega prvenstva v nogometu za Anglijo, edino pravo gostiteljico eura 2020. Drevišnji (21.) spopad Otočanov z Danci bi bil lahko še boljši od sinočnjega na istem stadionu, Angleži si obetajo huronsko podporo rojakov. Glavno vprašanje pred drugo polfinalno tekmo turnirja se glasi: lahko Danci pripravijo novo presenečenje v tekmi z Anglijo?

Zmagovalec nocojšnjega spektakla na Wembleyju bo imel dan manj za pripravo na nedeljski finale kot sinočnji finalist, toda o tem (še) nihče ne razmišlja. Anglija sanja o prvem nastopu v finalu velikega turnirja po doslej edinem v letu 1966, ko je na svojih tleh gostila svetovno prvenstvo in strla Zahodno Nemčijo, potem ko je tedaj najboljše moštvo na svetu – Brazilija – tudi s pomočjo sodnikov izpadlo že v skupinskem delu tekmovanja.
Euro 2020 prinaša Angležem najmanj tako močan naboj kot mundial 1966, tukajšnji prebivalci nestrpno odštevajo ure do (pred)zadnjega dejanja njihove reprezentance na tem šampionatu. V takšnem ozračju pričakujejo spopad z neugodnimi Danci tudi v taboru treh levov.
Vadbeno središče v Burtonu v srednji Angliji Angležem zagotavlja mir in povsem drugačno vzdušje od tistega, ki čaka nanje drevi na Wembleyju. FOTO: Lee Smith/Reuters
Vadbeno središče v Burtonu v srednji Angliji Angležem zagotavlja mir in povsem drugačno vzdušje od tistega, ki čaka nanje drevi na Wembleyju. FOTO: Lee Smith/Reuters

»Ko sem z ekipo sodelavcev prevzel izbrano vrsto, smo fante najprej dvignili po polomu na euru 2016, ko nas je poslala domov Islandija. Vcepili smo jim zmagovalno miselnost, prav vsaka tekma je zanje predvsem izziv, ne iskanje alibija ali celo strahu. To si štejem kot največji podvig,« je priznal selektor Gareth Southgate.

Prav Anglija premore ekipo z največjo širino igralskega kadra med vsemi na stari celini, tako uspešno je gradil reprezentanco v zadnjih petih letih Southgate. Toda ne želi si pripisovati zaslug: »Predstavljajte si Svena Görana Eriksona, ko je moral izbirati med imeni a la Beckham, Gerrard, Lampard in Carrick. Tudi njemu ni bilo lahko, toda menedžerji smo tu zato, da sprejemamo najboljše odločitve in jih utemeljeno pojasnimo vsem v jati.«

Tudi v dvoboju s Skandinavci premore Southgate več sladkih skrbi. Nekaj podatkov lahko vendarle uvrstimo med aksiome – v napadu bosta zanesljivo igrala Raheem Sterling in Harry Kane, za tretji položaj vlada večja konkurenca. Prav tako Southgate ne bo uvajal novosti: potem ko je prišel do polfinala SP 2018 v Rusiji z modelom 3-5-2, zdaj koleba le med klasičnim 4-3-3 in manj verjetnim 3-4-3.


Nihče ne razmišlja o porazu z Dansko. Navijači si veliko obetajo tudi od nemškega sodnika Felixa Brycha, ki je jezil Ukrajince v četrtfinalni tekmi z – Anglijo. Andrej Ševčenko je bil denimo prepričan, da bi Slovani zabili Angležem prvi gol na turnirju, če Brych ne bi dosodil konca sekundo po 90. minuti, kar je zanj zelo pomembno. Častni gol je pač častni gol.

Danci ne bodo pritekli na Wembley z belo zastavo. Izkušena Kasper Schmeichel (Leicester) in Simon Kjaer (Milan) ter trojček Andreas Christensen (Milan), Yussuf Poulsen (Leipzig) in Hojbjerg (Tottenham), ki so blesteli že na svetovnem prvenstvu U-17, so jamstvo za pogumno igro vikingov, ki imajo v začetni enajsterici – kljub odsotni prvi zvezdi Eriksenu – tudi nogometaše Dortmunda, Barcelone in Valencie. Ni se jim treba bati nikogar, zato napovedujejo bojevit in neustrašen pristop.


»Čutimo, da lahko igramo z najboljšimi, to je zame ključno. V skupini zadnje lige narodov smo premagali tudi Anglijo,« je izpostavil danski selektor Kasper Hjulmand, nato pa dodal: »Moramo sanjati o zmagi in ponovitvi zgodovinskega podviga iz leta 1992. Upam, da bodo moji otroci prav tako kot jaz doživeli te nepozabne občutke ob osvojeni lovoriki. Dobro se zavedamo, kdo je favorit dvoboja. Smo zaradi tega brez možnosti? Seveda ne, narediti moramo vse, kar je v naši moči, da si uresničimo sanje,« je prepričan Hjulmand. 

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije