Danska dinastija zrušila Les Experts
Ker nima hribov (najvišji vrh je na 171 m.n.v.) in je tudi snega bolj malo, Danska za razliko od skandinavskih sosed nima šampionov v zimskih športih, edino kolajno z ZOI ima iz leta 1998 v kerlingu. A je športna dežela in časti svoje junake, kot je poleti Jonasa Vingegaarda, ko je na Touru slekel rumeno majico Tadeju Pogačarju. Na trgu pred mestno hišo v Københavnu se je zbralo na tisoče ljudi, podobno vzdušje pa je bilo tudi včeraj ob sprejemu rokometašev, ki so prvi trikrat zapored postali svetovni prvaki.
Nič novega, bi rekli po razpletu 28. svetovnega prvenstva na Poljskem in Švedskem. V polfinalu so bile iste štiri države kot lani na EP na Madžarskem in Slovaškem in tudi predlani na SP v Egiptu, kolajne pa so osvojile iste kot na OI v Tokiu. Svetovni prvaki ostajajo Danci, olimpijski prvaki so Francozi in evropski prvaki Švedi, ki se jim je v Stockholmu izmuznila kolajna. Španija pa je po zmagi proti Švedski (39:36) prišla že do 18. odličja v 27 letih.
V finalu letošnjega mundiala so Danci s 34:29 premagali Francoze in se jim oddolžili za poraz v finalu Tokia 2020. Če so Les Experts kraljevali od leta 2006 do zadnjih OI, jih je že zasenčila dinastija rokometašev iz Hamletove dežele. Morda se zdi, da je bila Danska od nekdaj velesila, a resnica je drugačna. Dolgo časa je moški rokomet capljal za ženskim, če odštejemo bron na SP davnega leta 1967, so prvo kolajno na velikem tekmovanju danski fantje osvojili leta 2002, od takrat pa kar 14.
Zdaj imajo mlado reprezentanco, v kateri se na vsakem prvenstvu rodi nova zvezda. Tako je na OI v Tokiu pri 22 letih zablestel Matthias Gidsel, letos je eksplodiral Simon Pytlick, sin Jana Pytlicka, ki je žensko reprezentanco popeljal do dveh zlatih olimpijskih kolajn. V finalu je imel selektor Nikolaj Jacobsen, ki že šest let vodi izbrano vrsto, še enega aduta iz rokava. Čeprav je zaradi poškodbe izpustil vse prejšnje tekme, je Rasmus Lauge Schmidt v drugem polčasu zabil 10 golov in bil prvo ime finala pred 22.650 gledalci v Tele2 Areni. »Med prvenstvom smo razmišljali, da bi ga poslali domov, a smo ga raje pripravljali za finale. Vadil je pod posebnim programom in ob polčasu smo se odločili, da ga pošljemo v ogenj,« je pojasnil Jacobsen.
Mednarodna rokometna zveza (IHF) je šele uro po koncu finala razglasila najboljše posameznike, ki so v sebi imeli že vsaj en vrček piva. Gidsel je bil tako kot v Tokiu MVP in najboljši strelec (60 golov).
Kvalifikacije zelo blizu
Na prvem prvenstvu po EP 2020, ki ga ni zaznamoval covid-19, je bilo iz nekdanje jugoslovanske šole pet reprezentanc, najvišje je bila na 9. mestu Hrvaška, ki se lahko tolaži, da je edina vzela točko Dancem. Slovenci pa se lahko hrabrijo, da sta jim pot v četrtfinale preprečili Francija in Španija, dobitnici kolajn, katerima se je četa Uroša Zormana dostojno upirala. Vse bolj je verjetno, da bo njeno 10. mesto zadostovalo za olimpijske kvalifikacije. Izpolnjena morata biti dva pogoja.
Evropski prvak v Nemčiji 2024 mora biti reprezentanca, ki je bila na SP pred Slovenijo, Egipt pa mora osvojiti afriško prvenstvo, ki ga bo tudi gostil. Oboje je zelo verjetno. Pa tudi, da bo v kvalifikacijah marca 2024 ob Sloveniji samo še ena evropska reprezentanca, kar bi bila zares lepa priložnost za četrti slovenski nastop na igrah pod petimi krogi.
