Dean Bombač: Štejejo le kolajne

Dan po porazu je precej drugačen kot dan po zmagi. O tem so se lahko prepričali slovenski rokometaši, ki so nepričakovano izgubili prvo tekmo na 14. evropskem prvenstvu z Madžarsko.

Najboljši slovenski igralec na Švedskem Dean Bombač od soigralcev zahteva, naj dvignejo glavo in si danes po ključni tekmi s Portugalsko zagotovijo pot v Stockholm. Pa ne da bi igrali za 5. mesto, zanima ga le polfinale.

Kako je videti dan po bolečem porazu?
»Noč je bila dolga, neprespana. Kot kaže, mi nikdar ne moremo iti po lažji poti. Kar je, je. Zdaj moramo pokazati, ali smo pravi ali ne. Videli bomo, ali smo to, kar smo mislili, da smo. Zmagovalci. Jaz verjamem, da smo, da imamo to v sebi.«

V igri za kaj?
»Ne smemo razmišljati o olimpijskih kvalifikacijah. Če potegneš črto, na koncu šteje le kolajna. Vsaj zame. Spravili smo se v slabši položaj, a še vedno je vse v naših rokah. Kot sem rekel fantom, naprtili smo si ogromen nahrbtnik z ogromno kamenja. Moramo ga nositi. Zdaj nas je ta nahrbtnik malce povlekel dol, mogoče je celo prav, da se nam bo povesil nos. Spoznali smo, da nismo nepremagljivi, da smo le ljudje. Zdaj moramo pokazati, iz kakšnega testa smo.«

Pred vami je tekma za biti ali ne biti s Portugalsko. Kako strniti vrste?
»Zagotovo bo težka tekma, tudi Portugalcem je za biti ali ne biti. Tudi oni so nazadnje izgubili. Ne smemo se slepiti, da so vrhunska ekipa. Res je, da igrajo dobro, ampak mi imamo več kakovosti. To je kot enkrat ena. Boljši smo od njih, zdaj je le vprašanje, ali smo pravi ali ne. Vse je odvisno od nas. Smo namreč ekipa, ki lahko premaga vsakogar na tem svetu in tudi z vsakomer izgubi. To smo videli pri Madžarski, ki je za razred slabša ekipa.«

Kaj je šlo narobe?
»V prvem polčasu je bilo vse videti dobro, v drugem pa smo razbranili njihovega vratarja Miklerja. V obrambi smo prejeli nekaj ponesrečenih golov, oni so zadevali nemogoče strele. Naši vratarji, naša obramba ni imela dneva. Ko se enkrat obrne, se je težko vrniti. Ni pa bila tragedija, to je tekma za pozabo.«

Kako je bilo zvečer? Bila sta dva slavljenca, vaš zdravnik Djurić in generalni sekretar zveze Cvijič. Je bilo bolj žalostno vse skupaj?
»Ni bilo na ravni, ki bi si jo Sašo in Goran zaslužila, da bi normalno nazdravili s pivom. Jaz sem poskusil dvigniti vzdušje in malce nasmejati družbo.«

Je uspelo?
»Je. Razbili smo turobnost. Fantom sem že na avtobusu povedal, kar sem imel za povedati. Potrt sem bil. Že v slačilnici sem imel glavo spuščeno pod masažno mizo. Na busu sem rekel: 'Kar je, je. Dvignimo glave, v hotel moramo priti pokončni, ne pa kot da smo umrli. Še smo tu, še smo živi.'«

Je še kdo nagovoril ekipo ob vrnitvi?
»Kapetan Jure Dolenec je tudi nekaj povedal.«

Pa selektor Ljubomir Vranješ?
»On nas je nagovoril v slačilnici. Bil je pozitiven.«

Portugalci radi igrajo 7 na 6 brez vratarja, takšen sistem bi vam moral ustrezati, mar ne?
»To imajo zelo dobro naštudirano. Bolj ali manj so vsi igralci Porta in so uigrani. A je to tvegana igra. Švica nas je hotela presenetiti, a je Janc ukradel dve žogi in je bilo konec tekme. Ta napad ti lahko da ogromno, lahko pa ti tudi uniči tekmo. Kar naj se igrajo z ognjem.«