JUDO
Denarja je precej, še več je prisklednikov
Marjan Fabjan brez dlake na jeziku o slovenskih judoistih na SP.
Odpri galerijo
BAKU – Da je slovensko zastopstvo v judu izjemen niz osvajanja kolajn nadaljevalo tudi na svetovnem prvenstvu v Bakuju, je ob bronasti Tini Trstenjak (do 63 kg) seveda najzaslužnejši njen trener Marjan Fabjan. Strokovni direktor pri Judo zvezi Slovenije (JZS) je pred vrnitvijo v domovino brez dlake na jeziku ocenil nastope reprezentantov in se ozrl v prihodnost.
Kako ste zadovoljni z izkupičkom na SP?
»Z eno kolajno, s katero se je izkazala Tina Trstenjak, smo izpolnili cilj, ki sem si ga zastavil. Malo nam je spodletelo pri Klari Apotekar, ki je izgubila po krivici. Z vsemi, s katerimi sem se pogovarjal, so mi pritrdili, da bi morala zmagati proti Rusinji. Očitno smo premajhni, Rusi v ta šport vlagajo milijone, mi pa po par deset tisoč. Lepo se je borila tudi Maruša Štangar, ki me je prijetno presenetila. Tisti, ki so govorili največ, pa so naredili najmanj. Tresla se je gora, rodila se je miš.«
Kako bodo videti vaši dnevi po vrnitvi v domovino?
»Nekaj dni bomo imeli prosto, čez kakšnih 10, 15 dni pa bomo začeli spet trenirati na polno. Naš glavni cilj do konca letošnje sezone bo decembra masters na Kitajskem, kjer bo mogoče v kvalifikacijah za OI osvojiti največje število točk po tem SP. Že čez mesec bomo šli na grand slam v Abu Dhabiju, novembra se bomo udeležili tudi grand slama v Osaki.«
Koliko slovenskih judoistov se lahko po vašem uvrsti na OI v Tokiu '20?
»Na tamkajšnjih OI lahko pričakujemo pet, šest naših judoistov.«
Miha Žgank, ki je lani slovenskemu moškemu judu v Budimpešti izbojeval prvo kolajno na članskih SP, se je moral tokrat sprijazniti z 9. mestom. Ali ste spremljali njegove nastope?
»Seveda in videl, da je postal močnejši in bolj stabilen. Zdelo se mi je, da bo spet prišel daleč in celo zmagal. Očitno se mu je poznalo, da že debelo leto ni tekmoval. Marsikdo bi obupal, on pa ni, kar veliko pove o njem.«
Kako vidite slovenski judo dolgoročno?
»Za zdaj – vsaj kar zadeva moj klub Z'dežele Sankaku – ne vidim težav, v ozadju že prihaja nov rod. Pred dvema tednoma sem, denimo, z Lio Ludvik iz rokava stresel novo mladinsko evropsko prvakinjo, verjetno z njo niste računali. Judo zveza je vlagala v vse druge, le v Lio ne; podobno je bilo s Klaro Apotekar, ki je osvojila edino (zlato) kolajno na lanskem MEP v Mariboru. Vendar je treba delati, talenti ne bodo prišli sami od sebe. Za svoje varovance dam lahko roko v ogenj, za druge ne morem.«
Proračun JZS se giblje okrog 700.000 evrov, dobite vi dovolj za normalno delovanje?
»Država športu nameni precej denarja, ki pa gre skozi različne filtre, veliko je prisklednikov.«
Koliko bi ga potrebovali za nadaljevanje uspešnega niza?
»Vsaj pol milijona evrov. Glede na to, da imam olimpijsko prvakinjo, še eno dobitnico kolajne z zadnjih OI, odličja s SP in EP, bi si naš klub toliko tudi zaslužil, mar ne?«
Kako ste zadovoljni z izkupičkom na SP?
»Z eno kolajno, s katero se je izkazala Tina Trstenjak, smo izpolnili cilj, ki sem si ga zastavil. Malo nam je spodletelo pri Klari Apotekar, ki je izgubila po krivici. Z vsemi, s katerimi sem se pogovarjal, so mi pritrdili, da bi morala zmagati proti Rusinji. Očitno smo premajhni, Rusi v ta šport vlagajo milijone, mi pa po par deset tisoč. Lepo se je borila tudi Maruša Štangar, ki me je prijetno presenetila. Tisti, ki so govorili največ, pa so naredili najmanj. Tresla se je gora, rodila se je miš.«
Kako bodo videti vaši dnevi po vrnitvi v domovino?
»Nekaj dni bomo imeli prosto, čez kakšnih 10, 15 dni pa bomo začeli spet trenirati na polno. Naš glavni cilj do konca letošnje sezone bo decembra masters na Kitajskem, kjer bo mogoče v kvalifikacijah za OI osvojiti največje število točk po tem SP. Že čez mesec bomo šli na grand slam v Abu Dhabiju, novembra se bomo udeležili tudi grand slama v Osaki.«
Koliko slovenskih judoistov se lahko po vašem uvrsti na OI v Tokiu '20?
»Na tamkajšnjih OI lahko pričakujemo pet, šest naših judoistov.«
Miha Žgank, ki je lani slovenskemu moškemu judu v Budimpešti izbojeval prvo kolajno na članskih SP, se je moral tokrat sprijazniti z 9. mestom. Ali ste spremljali njegove nastope?
»Seveda in videl, da je postal močnejši in bolj stabilen. Zdelo se mi je, da bo spet prišel daleč in celo zmagal. Očitno se mu je poznalo, da že debelo leto ni tekmoval. Marsikdo bi obupal, on pa ni, kar veliko pove o njem.«
Kako vidite slovenski judo dolgoročno?
»Za zdaj – vsaj kar zadeva moj klub Z'dežele Sankaku – ne vidim težav, v ozadju že prihaja nov rod. Pred dvema tednoma sem, denimo, z Lio Ludvik iz rokava stresel novo mladinsko evropsko prvakinjo, verjetno z njo niste računali. Judo zveza je vlagala v vse druge, le v Lio ne; podobno je bilo s Klaro Apotekar, ki je osvojila edino (zlato) kolajno na lanskem MEP v Mariboru. Vendar je treba delati, talenti ne bodo prišli sami od sebe. Za svoje varovance dam lahko roko v ogenj, za druge ne morem.«
Zlato vredno 26.000 evrovNagradni sklad SP v Bakuju je znašal milijon evrov, od katerih je bilo 800.000 namenjenih posamični konkurenci in 200.000 tekmovanju mešanih ekip. Novopečeni prvaki so ob zlatih lovorikah prejeli po 20.800 evrov (njihovi trenerji po 5200), srebrne kolajne so navrgle judoistom 12.000, trenerjem 3000, bronaste pa so tekmovalcem prinesle 6400 in trenerjem 1600 evrov.
Proračun JZS se giblje okrog 700.000 evrov, dobite vi dovolj za normalno delovanje?
»Država športu nameni precej denarja, ki pa gre skozi različne filtre, veliko je prisklednikov.«
Koliko bi ga potrebovali za nadaljevanje uspešnega niza?
»Vsaj pol milijona evrov. Glede na to, da imam olimpijsko prvakinjo, še eno dobitnico kolajne z zadnjih OI, odličja s SP in EP, bi si naš klub toliko tudi zaslužil, mar ne?«