Dober je postal, ko ni mislil le na porscheja

LJUBLJANA – Peter Prevc je v šampionski sezoni 2015/16 na skakalnicah in letalnicah osvojil tako rekoč vse, kar se je osvojiti dalo. Ni se še dobro nagledal zlatega orla, ki si ga je priskakal na prestižni novoletni turneji, že je iz Avstrije domov prinesel novo lovoriko – naslov svetovnega prvaka v smučarskih poletih s Kulma. Tudi v nadaljevanju zime je kot po tekočem traku nizal najvišja mesta in po velikem finalu v Planici visoko v zrak dvignil tako mali kot veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu.

V tisti sezoni je zlati orel iz Selške doline podiral rekorde kakor najboljši kegljač ruši keglje; dosegel je največ zmag (15) in stopničk (22) v eni tekmovalni zimi ter osvojil rekordne 2303 točke! Mnogi spremljevalci tega športa so bili prepričani, da bodo te številke težko dosegljive, kaj šele presegljive. Toda medtem je na Japonskem vzšlo novo skakalno sonce, ki sliši na ime Rjoju Kobajaši. Zvezdnik iz mesteca Hačimantai na otoku Honšu se je izstrelil v orbito kot že dolgo nihče pred njim.
 

V zraku, kot da bi ga narisal

Japonski as je namreč poolimpijsko tekmovalno zimo 2018/19 začel še bolje in prepričljiveje kot Peter Prevc leta 2015, tako da jih zdaj ni več malo, ki verjamejo, da lahko preskoči vse dosedanje rekorde. Takšnega mnenja je tudi Sven Hannawald, nekdanji vrhunski nemški skakalec in že nekaj let strokovni komentator pri televizijski postaji Eurosport, na kateri je sicer že pred generalko za novoletno turnejo v Engelbergu sredi decembra napovedal, da lahko ponovi njegov poker zmag na znamenitem tekmovanju štirih skakalnic v Oberstdorfu, Garmisch-Partenkirchnu, Innsbrucku in Bischofshofnu.


O tem, da lahko izboljša Prevčeve rekorde, ne dvomi niti Kobajaši, ki po zadnjih uspehih kar kipi od samozavesti. »Le zakaj mi to ne bi uspelo?« je 22-letni Japonec kot iz topa izstrelil s protivprašanjem, potem ko so ga po podvigu na Bergislu izzvali, ali lahko letos doseže in celo preseže Petrovih petnajst zmag. Kobajaši je tačas zares razred zase, skače, kot da bi bil z drugega planeta. Odskakuje izjemno natančno, njegov prehod v letenje je nadvse tekoč in hiter, v zraku pa je, kot da bi ga narisal – brez popravkov. Določene rezerve ima še pri doskoku; njegovi pristanki namreč tudi zaradi velikih daljav (še) niso brezhibni, se pa tudi v tej prvini izboljšuje iz tekme v tekmo.
 

Presenetil še samega sebe

»Če sem iskren, sem tudi sam presenečen nad tem, kako dobro mi gre v tej zimi od nog. A je bil že od nekdaj moj cilj, da bi skakal tako stanovitno,« je v minulih dneh večkrat poudaril prepričljivo vodilni v skupni razvrstitvi za svetovni pokal, ki ga bo letos težko kdo zaustavil na poti do velikega kristalnega globusa, sploh prvega (moškega) v zgodovini tega športa za Japonsko! A še pred letom dni ni prav nič kazalo na to, da bi lahko Kobajaši v takšnem šampionskem slogu zavladal skakalni karavani; prejšnjo zimo je, denimo, v skupnem seštevku končal na 24. mestu (tik pred Tilnom Bartolom), njegov najboljši dosežek pa je bil šesto mesto iz Lahtija. Da bi to utegnila postati Rjojujeva zima, je nakazal poleti, še zlasti z obema prepričljivima zmagama na preizkušnjah za veliko nagrado FIS v Hakubi.


Nad smučarskimi skoki ga je navdušil njegov pet let starejši brat Junširo Kobajaši, ki prav tako bolj ali manj redno osvaja točke v svetovnem pokalu, v katerem je že tudi okusil slast zmage (v Visli '17). »Dolgo sem igral tudi bejzbol in nogomet, toda najbolj sem užival v skokih,« je razkril Rjoju, ki se navdušuje tudi nad modo in avtomobili. »Zdaj imam rabljenega porscheja cayenna,« je še zaupal junak te zime, nad katerim sicer v klubu Cučija bdi finski trener ​Janne Väätäinen, ki o svojem varovancu pove: »Ko je Rjoju spoznal, da mora narediti več na treningu in ni le mislil na svojega porscheja, je začel postajati dober.«