Dobrodošli v igri spletk: V čudoviti deželici kot na hribovitem zahodnem Balkanu

Dobrodošli v igri spletk, laži, prevar, primitivizma in hujskaštva. To je NK Olimpija. Tri dni pred uradnim začetkom sezone 2022/23 in prvo tekmo 1. kola kvalifikacij za konferenčno ligo (jutri bo v Stožicah gostoval luksemburški Differdange) in 12 dni pred ligaško sezono so mišičnjaki iz navijaške skupine Green Dragons zaradi po njihovem mnenju neprimernih potez vodstva kluba uprizorili protestni šov. Opozorili so, da bi se lahko bes iz nabrušenih jezikov sprostil tudi v obliki fizičnega obračuna.

Olimpija je rakav bolnik, vprašanje je le, ali je še v rešljivem stadiju? To je že nekaj let jasno vsem, zdaj to ve tudi novi trener Albert Riera, ki je ne kriv ne dolžen občutil, kako se streže stvarem na »hribovitem zahodnem Balkanu« – pa še tam so bolj ali manj opustili takšne prijeme –, in ne v osrčju čudovite alpske deželice, obdane s pravljičnimi gorami in zelenimi gozdovi, kjer živijo srčni in marljivi ljudje. Kjer se mešajo hruške in jabolka.

Nekaj milijonov evrov

Olimpija plačuje davek za grehe v minulih letih, aktualno vodstvo z nemškim poslovnežem Adamom Deliusom pa zaenkrat še za nevednost, naivnost in nespretnost. O tem, ali tudi za kaj drugega, česar pa javnost ne ve, lahko le ugibamo v slogu krilatice »rekla, kazala«.

O dejanskih vzgibih ekipe nemškega poslovneža v Ljubljani pravzaprav še ni mogoče govoriti oziroma po odstrelu dela uslužbencev, lakajev, po večini »velikih zmajev s srcem«, a še bolj z globokimi žepi, jih bo mogoče ovrednotiti čez čas. O tem, da je za plačevanje Olimpijinega ustroja šlo za nekaj milijonov evrov, pa je jasno tudi naivnežem.

Delius in njegovi najtesnejši sodelavci z izvršnim direktorjem in glavno tarčo odstavljenih Igorjem Barišićem v ospredju so se doslej bolj ali manj neuspešno ukvarjali s preteklostjo in Mandarićevo zapuščino, športna politika je bila v rokah drugih posvečenih mož. Ko je bilanca učinka dela športnega direktorja Mladena Rudonje z menda mesečno plačo 4000 evrov in drugimi priboljški ter že odstavljenega trenerja Dina Skenderja razkrila, da je bilo malo narejenega, in predvsem v neskladju s pričakovanji ali mimo dogovorov, je počilo. Mimogrede, kje so novi slovenski igralci?

Jezni zeleni zmaji

Ukrepi plačnikov so bili skrajni, odziv odrezanih od »napajalnika« prav tako. Če so prvi sledili pravici odločanja, so drugi pravici do užaljenosti in zanikanja. V zanko užaljenosti se je ujel tudi sloviti Robert Prosinečki in se oprijel populizma. A Olimpijina realnost in, žal, nevtralnih, nevpletenih v dvorne igre ali le nogometnih navdušencev, ki želijo uživati v igri, je ta, da »našo« resnico narekujejo družabna omrežja. Na njih se po načelu »kadija tuži, kadija sudi« razpleta in zapleta še ena bitka, ki je bliže porazu kot zmagi. Olimpiji kot klubu.

Jezni zeleni zmaji so zahtevali urejenost organizacijskega ustroja, ne zanimajo jih novci vodstvenih mož. Kdo ga bo plačeval in od kod bo prišel denar, niso omenili. Kdo ve, morda pa bo NK Olimpija kmalu postala vzorčen primer nove pravičniške družbene ureditve s parolo »tovarne delavcem«.