Dokazal si je, da je lahko tudi najboljši

Slovenska reprezentanca v smučarskih skokih je predolimpijsko sezono svetovnega pokala 2020/21 končala z dvema tekmovalcema med najboljšo petnajsterico v skupni razvrstitvi, ob Anžetu Lanišku (9.), ki je bil pravzaprav od začetka zime član elitne deseterice, se je z vrhunskimi nastopi na planiškem velikem finalu v top 15 prebil tudi Bor Pavlovčič (13.).

Mladi Mojstrančan je povrhu dobil tudi prestižno bitko za najboljšega slovenskega skakalca v posebnem seštevku smučarskih poletov, kot skupno četrtouvrščenemu se mu je v tem točkovanju le za malo iz rok izmuznila kolajna. Za nameček je Bor navdušil tudi z najdaljšim poletom zadnjih dveh spektaklov na letalnici bratov Gorišek, z 249,5 metra se je močno približal državnemu rekordu (250 m), ki si ga iz Vikersunda leta 2015 lasti Peter Prevc.

»Če bi mi pred sezono kdo rekel, kaj vse bom dosegel, mu ne bi verjel. V sezono sem se odpravil z željo, da bi osvojil točke za svetovni pokal in izboljšal svojo najboljšo uvrstitev (do te zime je bilo to 16. mesto iz Sapora 2016, op. p.). Ko sem se nato prebil med deseterico, sem si rekel: 'To je to!' Sčasoma sem si dokazal, da sem lahko tudi najboljši,« se je na minule mesece, ko je kot po tekočem traku premikal osebne mejnike, ozrl Pavlovčič. Ker ni skrivnost, da obožuje sladoled, so ga po zadnjem nedeljskem poletu razveselili z njim, pozneje pa si je privoščil pošten kos mesa. Med sezono je moral namreč zelo paziti, kaj je dal v usta.

»Ker sem med višjimi skakalci, se mi zdi, da moram biti glede tega bolj previden. Mislim, da imajo nižji tekmovalci glede tega manj težav. Poleti sicer težko vzdržujem določeno težo, takrat običajno pridobim kakšnih pet kilogramov. Trenerji me opozarjajo, da jih ne bi smel imeti toliko, vendar pa mi ne uspe, da bi jih imel manj. Pozimi pa lovim svoj minimum glede na dolžino smuči,« je razkril 22-letni član ND Rateče-Planica, ki med sezono pri 185 centimetrih tehta 64 kilogramov. Včeraj si je vzel čas zase, med drugim je obiskal prijatelje in sorodnike, ki jih zaradi tekem in ukrepov proti širjenju koronavirusa že dlje ni mogel.
 

Rad bi se odpravil v tople kraje

»Bliža se velika noč. Upam, da bom preživel nekaj kakovostnih dni z družino, nakar se bom lotil študijskih obveznosti za 2. letnik višje šole za gostinstvo in turizem na Bledu, ker moram letos zaključiti diplomsko delo, česar se že veselim. Upam, da bom našel kakšen teden za oddih. Ker sem drugače bolj zmrznjen človek, bi se rad odpravil nekam v tople kraje. Želim si odpotovati v Egipt, nadejam se, da mi bo uspelo iti tja že kmalu,« je zaupal Bor, ki se na slehernem koraku zahvaljuje Igorju Medvedu in Mitji Oraniču, trenerjema reprezentance B, iz katere je poletel v svetovni vrh.

»Vlila sta mi potrebno samozavest in me vrnila na pravo pot. Verjetno se bo zdaj naša pot razšla, naše treninge pa bom zelo pogrešal,« je še dejal Pavlovčič, nad katerim ni skoparil s pohvalami niti Medved. »Bor je zelo poslušen in vodljiv ter obenem tudi mladostno navihan. Bolj ko se bliža sezona, bolj je osredotočen na svoje naloge,« je razkril 40-letni Ljubljančan. Veliko zaslug za njegov preboj je pripisal tudi maserju Janu Jamniku, ki je Mojstrančanu pomagal odpraviti bolečine v hrbtu.

»Zatem smo popravili določene zadeve v njegovi tehniki, da je lahko začel izkoriščati prednosti svoje višine,« je pojasnil Medved, ki je izjemno užival v Borovih sijajnih predstavah. »To je največja nagrada, ki ti jo lahko da tekmovalec. Z njo dobiš potrditev, da smo delali pravilno,« je še poudaril trener reprezentance B, v kateri je bedel tudi nad Lovrom Kosom (236 m) in Cenetom Prevcem (232,5 m), ki sta prav tako kot Pavlovčič v Planici poletela do novih osebnih rekordov in kakor Anže Semenič tudi dvakrat do točk za svetovni pokal.