Đoković bi bil uspešen tudi v čolnu

Olimpijski Pariz za marsikoga med udeleženci ponuja novo prizorišče, tega pa ni za izbrano teniško karavano. Ta se vrača k znamenitemu Roland-Garrosu, kjer je proti koncu pomladi redno drugi turnir sezone za prestižni teniški grand slam. In tako kot je bilo pred poldrugim mesecem, bo tudi zdaj – peščena igrišča bodo vnovič gostila znane obraze, med njimi tudi Novaka Đokovića, najuspešnejšega akterja zadnjih let v tej športni panogi.

Če bi se ozrli k osrednjim junakom Roland-Garrosa, denimo v zadnjih dveh desetletjih, bi se seveda najprej spomnili španske falange. Rafael Nadal je tu podiral mejnike, končnega s 14 lovorikami v Parizu bo tu težko kdajkoli presegel. A komaj se je ta šampion z Majorke umaknil z najvišjih mest in po nizu zdravstvenih težav začel razmišljati o slovesu od vrhunskega športa, že je vladarsko žezlo v francoski metropoli prevzel Carlos Alcaraz. Letos je prvič zmagal v Roland-Garrosu.

Na svetovni lestvici

Na svetovni lestvici mu pripada št. 3, pred njim sta as iz naše zahodne soseščine in v otroških letih izjemno obetaven alpski smučar Jannik Sinner ter omenjeni Đoković. Slednji si nazadnje prestižnega pariškega turnirja ni ohranil v prav lepi luči, saj ga je zaradi poškodbe kolena zapustil predčasno in če ne bi štiri tedne pozneje sledil najbolj čislan med vsemu turnirji – wimbledonski –, ne bi hitel z okrevanjem. Tako pa se je pripravil za novi londonski izziv in po njem (v finalu je izgubil z Alcarazom) začel odštevati do olimpijskega Pariza. Umaknil se je od tekmovalne karavane, si s soprogo Jeleno ter otrokoma Stefanom in Taro privoščil tudi počitniški oddih: kot pogosto vnovič v Črni gori.

Tu je njegov odprt trening sredi plaže v Budvi pritegnil izjemno pozornost. Najmlajši so stali v vrstah in upali na srečo pri kakšni fotografiji ali avtogramu, starejši navijači so od blizu občudovali vodilnega srbskega športnega zvezdnika. Jasno je bilo, da miru ob takšni navzočnosti zanj ne bo, toda obenem mu je, sodeč po razpoloženju v javnosti, takšno ozračje ustrezalo. Tako je sedel v čoln z vesli in ob fotografiji na družbenem omrežju šaljivo zapisal, da bi se morda v Parizu lahko preizkusil v kakšni drugi športni panogi. Navdušeni privrženci so mu navrgli, da bi bil zagotovo uspešen tudi v kajaku in kanuju ...

V bližnjem Kotorju se je srečal tudi s prijateljico s teniških igrišč Marijo Šarapovo, kot mnogi Rusi je tudi ta Đokovićeva vrstnica – oba sta rojena leta 1987 – navdušena nad črnogorsko obalo. Obenem si zdaj tam lahko privošči daljše počitnice, saj ji vrhunski tenis predstavlja preteklost, pri št. 2 lestvice ATP je seveda drugače. Za Pariz je še kako motiviran. Ena olimpijska kolajna, bronasta v Pekingu 2008, je za igralca njegove ravni namreč premalo. Zlato je tisto, ki še naprej ostaja podčrtano med redkimi neuresničenimi željami športne poti Novaka Đokovića.