Domači fant ali dobri duh?

Nogometaši Maribora so kljub manjšemu strahu, ki ga je povzročila izključitev Ilije Martinovića v 13. minuti po hitropoteznih dveh rumenih kartonih slabega sodnika Asmirja Sagrkovića, strli goriški oreh s 3:1. Med deseterico vijoličnih na igrišču je odgovornost v svoje noge prevzel najmlajši vijolični mož Aljoša Matko in z dvema goloma razblinil upe Gorice o senzaciji, potem ko je Etien Velikonja hitro zabil prvi gol. Zmago in vrnitev na vrh lestvice je s prvim golom v sezoni potrdil Felipe Santos.

Maribor je po odhodu Luke Zahovića dobil novega fanta, vzgojenega v vijolični šoli, s katerim si lahko povrne zaupanje domačega okolja. Maribor je dobil tudi napadalca, ki obožuje gole, strelca, ki bi naredil vse, da bi prvemu zadetku dodal še drugega, tretjega ... Matko, ki zabija gole, ne da bi (po)gledal naprej, je mlada sila za velika dejanja.

Mauro Camoranesi doslej ni vlival upanja, da zaupa Matku, toda odslej bo moral komaj 20-letnega peklenščka brusiti s tankočutnostjo najboljših strategov in mu določiti vlogo ob drugem nespornem velikem potencialu Janu Mlakarju. Aljoša in dve leti starejši Jan, Ljubljančan iz Dobrunja pri Sostrem, se sicer razlikujeta. Aljoša je ambicioznejši in drznejši, Jan ima več talenta, a je daleč od neustrašnega bojevnika, ki je lačen golov.
 

Trenerja jima nista najbolj zaupala

Camoranesi bo s kritiki najlažje opravil tako, da bo oblikoval šampionski Maribor z domačimi fanti, če ne z lokalnimi frajerji, pa vsaj s slovenskimi. Matko in Mlakar sta par za šampionsko bitko in tudi za dvoboj proti ljubljanskemu dvojcu Andres Vombergar-Đorđe Ivanović. Zeleno-beli par poganja Olimpijin motor in tudi 26-letni argentinski Slovenec ter 25-letni Srb iz Vukovarja se razlikujeta. Prvemu strelcu lige, Ivanoviću, pripada vloga mojstra, a fant z dušo in srcem je junak zadnje Olimpijine lovorike. Dobri duh Olimpije je zanjo pripravljen trpeti. Nogometaš, ki so ga vzgojili v Argentini, je neustrašni borec, ki bo na igrišču igral do zadnje kaplje znoja. Igralec, ki ne blefira, ko s prstom kaže na klubski grb.


Aljoša in Andres sta se podobno prebijala iz sence. Prvi je iskal pot do Camoranesijevega srca, drugi do taktične zamisli trenerja Dina Skenderja. Vombergarja, a še bolj Skenderja in Olimpijo, je rešila kalvarija najboljšega strelca iz prejšnje sezone Anteja Vukušića. Njegove zdravstvene težave so razrešile vse neznanke, kako uporabiti Vombergarjevo voljo in silo. Zdaj ni več pomislekov, Vombergar je bodisi prvi in edini napadalec ali pa eden od dveh. Drugi je Ivanović, ki lahko deluje tudi iz ozadja.

Ko zabija Matko, Maribor zmaguje, ko zabija Andres, Olimpija ne izgublja. Matko je vseh šest golov zabil ob zmagah vijoličnih, Vombergarjevih šest je prineslo pet zmag in nedeljski neodločeni izid v Celju.

Aljoša in Andres se močno razlikujeta v igralnem slogu, zbližuje ju statistika. Za las je boljša Matkova. V 1. SNL je odigral 44 tekem in zabil 21 golov, Andres je zbral 46 tekem in dosegel 20 golov. Matko je na igrišču preživel 3156 minut, od tega 532 v tej sezoni, Vombergar 3180 in 1215 v tej.