Domen Prevc: »Tu sem, tako da sem preživel«
Domen Prevc je imel ob prehodu v novo koledarsko leto in na njegovem začetku obilo smole. Najprej so mu pred tekmo v Oberstdorfu delavci na skakalnici polomili smuči, tako da je moral potem skakati z rezervnimi, minulo nedeljo pa je v Zakopanah po dolgem času spet padel (po doskoku) in namesto v finalu obstal na 35. mestu.
»Tu sem, tako da sem preživel,« se je v torek na druženju z novinarji uvodoma pošalil 23-letni član kranjskega Triglava. Na padec ga bodo še kakšen dan spominjale modrice in bolečine v vratu. »Čeprav me res malo boli, pa bo to prej ali slej minilo. Vseeno me jezi vse skupaj. Vso novoletno turnejo sem si govoril, da se mi bo – ko bom zamenjal smuči – vendarle odprlo. In potem mi le uspe dober skok, pa padem,« je zmajeval z glavo.
Na vprašanje, kdaj se je nazadnje po skoku znašel na hrbtu, ni vedel odgovora. »Moram reči, da sem se to vprašal tudi sam. Kar dolgo sem premišljeval, pa se nisem spomnil. V zadnjem letu nisem niti enkrat padel, zanimivo, da se mi je to zgodilo prav v Zakopanah,« se še ni sprijaznil s padcem, ki mu je odnesel lepo število točk za svetovni pokal. Če ne bi padel, bi bil po uvodni seriji uvrščen med petnajsterico. Tako bi imel lepo priložnost, da bi izboljšal svojo najvišjo uvrstitev v sezoni (16. mesto iz Engelberga).
Ostal brez opravičila
»Kar zadeva moje skakanje, bi bilo lahko seveda bolje, toda všeč mi je, da se je – če odmislim padec – počasi začelo odvijati v pravo smer. Med novoletno turnejo sem se namreč malo izgubil, v Zakopanah pa sem se – kakor rečemo – spet dotaknil prave poti,« je pojasnil najmlajši od bratov Prevc, ki še ni pozabil pripetljaja iz Oberstdorfa, kjer je po nerodnosti enega od delavcev ostal brez smuči, ki si jih je izbral za prvi vrhunec zime. »Tam sem bil res žalosten in jezen. Zlomljena smučka ni bila več uporabna. Sploh nisem vedel, ali bi šel dol in nekoga nahrulil. Nihče se mi ni niti opravičil,« se je tedaj jezil Domen.
Peter Prevc se je ob padcu svojega najmlajšega brata spomnil nase. »Končno mu je uspelo pokazati dober skok na tekmi, potem pa je padel – tako kot jaz pred leti v Engelbergu in Zakopanah. Upam, da ga to ne bo zmedlo in da bo šel lepo naprej. To je namreč Domnov prvi padec v zadnjih dveh, treh letih – po 2000 skokih,« je dejal Peter.
Potem ko se z rezervnimi smučmi na preostanku turneje ni najbolje ujel, je na Poljskem skakal z novimi. »V skladišču smo našli en ustrezen par smuči, ki je že precej boljši približek temu, kar si jaz želim. Na srečo se pri padcu niso poškodovale,« si je oddahnil zmagovalec petih tekem za svetovni pokal, ki že komaj čaka na naslednje preizkušnje od petka do nedelje v Saporu. Veseli se že tudi prvih poletov v sezoni teden pozneje na Kulmu, a najprej se bo osredotočil na nastope na Japonskem. »Skakalnica mi je všeč, tako da bom lahko naredil kakšen premik navzgor,« si Domen želi zasukati krivuljo rezultatov.