Domen Prevc: veseli ga, da ima spet rdečo nit
V kvalifikacijah za današnjo preizkušnjo na Bergislu (13.30), tretjo tekmo novoletne turneje, je bil najvišje uvrščeni slovenski smučarski skakalec Domen Prevc. S skokom, dolgim 125 metrov, je zasedel 14. mesto in tako potrdil, da se njegova forma zares dviguje.
Kako ste zadovoljni s svojim kvalifikacijskim nastopom v Innsbrucku?
»Vesel sem, da sem tudi v kvalifikacijah unovčil dobre občutke, ki sem jih pridobil v Garmisch-Partenkirchnu. Že prvi skok na tukajšnjem uradnem treningu (128 m/12.) je bil prav soliden. Če bom takšna skoka ponovil na tekmi, bom zadovoljen. To bi najbrž pomenilo uvrstitev med najboljšo dvajseterico.«
Potem ko ste v Oberstdorfu (32.), kjer ste bili žrtev sistema na izločanje, z zvrhano mero smole ostali brez finala, ste v Ga-Pa osvojili točke s 24. mestom.
»Zadovoljen sem, kako se odvijajo stvari. Veseli me, da imam spet rdečo nit in da grem v pravo smer.«
Začetek sezone je bil sicer za vas precej turbulenten, kajne?
»Če sem iskren, sem si drugače predstavljal svoj start v tekmovalno zimo. Pričakoval sem, da bom posegal po višjih uvrstitvah. A potem me je v Lillehammerju obrnilo za 180 stopinj in potem sem potreboval kar nekaj časa, da sem si povrnil zaupanje.«
V mislih imate najbrž spektakularno reševanje v zraku in padec.
»Tisto je bil kar šok, nato je sledil še padec v Titisee-Neustadtu, tako da sem se začel šele zdaj dobro sestavljati oziroma da sta začeli glava in telo delovati tako, kakor si želim.«
Kos skozi šivankino uho
Na današnjo preizkušnjo v Innsbrucku se je uvrstilo vseh pet Slovencev. Ob Domnu Prevcu (14. mesto) sta kvalifikacijsko letvico zanesljivo preskočila tudi Timi Zajc (120,5 m/16.) in Anže Lanišek (123 m/18.), za svoja nastopa pa sta kar nekaj časa trepetala oboleli Žiga Jelar (114,5 m/46.) in Lovro Kos (108 m/50.), ki se je kot zadnji skozi šivankino uho prebil na tekmo. Za nasprotnika v uvodni seriji na izločanje sta dobila težko premagljiva Avstrijca: Jelar bo izzval vodilnega na turneji Daniela Tschofeniga (125,5 m), Kos pa kvalifikacijskega zmagovalca Jana Hörla (135 m). Prevc se bo pomeril s Turkom Fatihom Ardo Ipcioglujem (113 m), Zajc s Fincem Anttijem Aaltom (118 m), Lanišek pa z avstrijskim mladinskim svetovnim prvakom Stephanom Embacherjem (117 m).
Kakšne posledice je to, kar ste doživeli v Lillehammerju in Titisee-Neustadtu, pustilo pri vas?
»Vsak takšen neljub dogodek ima seveda določen vpliv in prispeva k večji negotovosti. Zaradi tega nato že v počepu ni tiste sproščenosti, ki jo potrebuješ za dolge skoke. V Neustadtu sem povrhu doživel zatemnitev.«
V kakšnem smislu?
»Pri padcu se mi je izbrisalo nekaj spomina. Po udarcu z glavo ob tla se spomnim, da sem iskal smuči, naslednja slika, ki jo imam pred očmi, pa je tista, ko ležim pri reševalcih. Na slikanju zdravniki niso ugotovili nobenih posebnosti, so me pa opozorili, da bo glava zaradi udarca potrebovala nekaj časa, da si bo opomogla. Še kakšnih 14 dni mi je potem šumelo v glavi.«
Zaradi tega ima vaše 22. mesto pičlih 24 ur po padcu toliko večjo vrednost.
»Zagotovo! Na drugi tekmi sem povrhu nastopil z uničenimi čevlji, ki smo jih sicer za silo zakrpali, vendar je kljub temu obstajal dvom, ali bodo zdržali. Zaradi tega je bilo res težko iti prek sebe in moram reči, da sem bil uvrstitve toliko bolj vesel. Čeprav običajno ne jemljem tablet, sem po tistem padcu zaradi bolečin posegel po treh nalgesinih. Z njimi sem se – če povem po domače – kar malo omamil, da sem lahko nastopil na tekmi.«
Za nameček so vas v prvem mesecu še dvakrat diskvalificirali.
»Obakrat zaradi tekmovalnega dresa. Prvič me je presenetil nekoliko drugačen način merjenja, ki ga nisem bil vajen, drugič pa je šlo za nepozornost, saj po padcu v Lillehammerju nismo preverjali kombinezona. Lahko da se je malo raztegnil, najbrž pa sem tudi sam zaradi vsega stresa shujšal za kakšen kilogram. To je bila moja napaka.«
