Domoljubi si zdaj manejo roke
Kdor je med napadom domoljubja stavil, da bodo slovenski košarkarji v petem ciklu kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2023 premagali tako Izrael kot Nemčijo, si lahko danes mane roke. Osem dni po prvem skupnem treningu se je zdesetkana zasedba znašla v elitni druščini devetih evropskih reprezentanc, ki so si zagotovile pot na Filipine, Japonsko in v Indonezijo že pred februarskima zadnjima tekmama. In mirne vesti lahko zapišemo, da je precej bolje izkoristila svoj potencial kot popolno moštvo na letošnjem evropskem prvenstvu.
Natanko dva meseca po usodnem debaklu s Poljsko v četrtfinalu eurobasketa je četa selektorja Aleksandra Sekulića, v kateri sta bila z EP zgolj Edo Murić in Žiga Samar, zaokrožila lepo zgodbo in dosegla, česar izbrani vrsti ni uspelo pred tremi leti. Četrtič se je uvrstila na SP, na katerem bo med skupno 32 reprezentancami igralo 12 evropskih selekcij. Iz skupine J so že napredovale Nemčija, Finska in Slovenija, drugod Latvija, Grčija, Francija, Litva, Španija in Italija.
Minuli teden je bilo kljub razumljivim napakam in nihanjem v igri prijetno spremljati predstavi Slovenije. Nihče namreč ni pričakoval, da bo en sam košarkar ugnal tekmeca, v nasprotju z EP je vse skupaj delovalo precej bolj kolektivno. Glavno breme so družno nosili izkušeni Jordan Morgan (povprečno 17 točk in 10,5 skoka), Edo Murić in Miha Lapornik (po 15 točk na tekmo) ter mlada branilca Žiga Samar (13,5 točke in 9 asistenc) in Urban Klavžar (9,5). Takšna zgoščenost učinka je bila že kar čudežna po spremembah v igralskem kadru. V desetih kvalifikacijskih dvobojih je selektor vpoklical pod zastavo kar 30 košarkarjev, priložnost za igro jih je dobilo 26. Na vseh tekmah je igral zgolj vnovični kapetan Murić, na osmih tokrat odsotna Jaka Blažič in Žiga Dimec.
Uganka po imenu Dragić
Ker si je Slovenija že prislužila vozovnico za mundial, ki bo na sporedu med 25. avgustom in 10. septembrom prihodnje leto, se bo februarja seznam morda še nekoliko podaljšal, čeprav pri tem ne bi smeli pretiravati. Počasi bi morali izluščiti nekaj najbolj zanesljivih in obetavnih adutov, ki bi lahko pomagali prvokategornikom, pri tem pa izkoristiti vse poduke z letošnjega EP. Tako pri sestavi reprezentance kot pri oblikovanju njene igralne strategije.
Pravilno bo treba umestiti tudi morebitno vlogo Gorana Dragića, saj je tik pred petim kvalifikacijskim ciklom pojasnil, da se še ni odločil, ali bo igral za Slovenijo tudi na svojem četrtem SP ali se bo vendarle dokončno poslovil od reprezentance. To je prvič storil po EP 2017 in drugič 30. junija letos na tekmi s Hrvaško v Stožicah, tretjič pa so od njega pričakovali po razočaranju na nedavnem eurobasketu. Dragićeve zasluge in igralske odlike niso sporne, toda vprašanje njegove prihodnosti v izbrani vrsti bi morali razrešiti čim prej. Z letošnjim oklevanjem in negotovostjo malone do zadnjega trenutka gotovo ni pomagal izbrani vrsti, prej ali slej pa bo treba potegniti črto in se počasi lotiti pomlajevanja moštva.
