KOŠARKA
Dončić bo čaral v Dragićevih čevljih
Slovenski košarkarji v ponedeljek po prvo zmago nad Argentino. Proti naslednikom Emanuela Ginobilija tako kot v kvalifikacijah za OI.
Odpri galerijo
Luka Dončić in Facundo Campazzo (desno) sta bila soigralca pri Realu, v ligi NBA sta tekmeca. FOTO: Reuters
Slovenski ljubitelji košarke se že nekaj časa sprašujejo, katera reprezentanca je močnejša: naše zlato moštvo z evropskega prvenstva 2017 ali letošnja zasedba, ki si je v velikem slogu priigrala krstno uvrstitev na olimpijske igre? Ugibanje bi lahko dobilo trdnejše argumente, če bodo Luka Dončić in soigralci nadaljevali imenitni niz v Tokiu. Prvi del odgovora pa bo ponudil že uvodni dvoboj z Argentino v ponedeljek ob 6.40.
Prvi nastopi na velikih tekmovanjih so vedno izjemno zahtevni že s psihološkega vidika. Pred štirimi leti je moral sprva potegniti slovenski vlak Goran Dragić z 59 točkami ob dokaj tesnih zmagah nad Poljsko in Finsko, zdaj so vse oči uprte v Luko Dončića. Če je ob preboju na mednarodno sceno veljal za slovenskega Harryja Potterja, zdaj sodi med najboljše košarkarske čarodeje na svetu in zna začarati v leve soigralce v izbrani vrsti.
Tudi sveže naturalizirani Mike Tobey ob njem igra tako dobro, da se je celo Gregg Popovich, sloviti trener selekcije ZDA v Tokiu, začel spraševati, zakaj je šele zdaj prvič slišal za 26-letnega centra iz mesteca Monroe. Brez Dončića so bile trd oreh Belorusija, Madžarska in Avstrija, z njim se je Slovenija v hipu prebila v krog kandidatov na kolajne tudi elitni na olimpijski fronti. In nikakršna senzacija ne bi bila, če bi za začetek osvojila prvo mesto v zelo zahtevni skupini C pred finalistkama SP 2019 Španijo in Argentino ter gostiteljico iger Japonsko. Kot št. 1 bi si zagotovila boljše izhodišče pred žrebanjem parov izločilnih dvobojev in se bržčas vsaj v četrtfinalu ognila Američanom, vendar dogodkov ne kaže prehitevati.
Do ponedeljka se bo morala slovenska reprezentanca osredotočiti na svetovne podprvake Argentince, s katerimi v minulih treh desetletjih ni odigrala uradne tekme. Moštvi sta se pomerili le na dveh pripravljalnih dvobojih, na katerih so zmagali Južnoameričani. Prvič avgusta 2000 v Buenos Airesu (97:89) v močno pomlajenih različicah in ko nihče ni slutil, da bodo gostitelji osvojili srebrno kolajno na SP 2000 in zlato na OI 2004. Drugič sta se izbrani vrsti soočili avgusta 2006 v Singapurju tik pred začetkom SP na Japonskem, Argentina pa je prepričljivo zmagala s 94:72 (Scola 21, Nocioni 17, Delfino 14, Oberto 13, Herrmann 10, Ginobili 9; B. Udrih 18, Nesterović 16, Slokar 12, Milič 11, Lakovič, Nachbar in Brezec po 5).
Petnajst let pozneje na igrišču iz takratnih zasedb vztrajata le Goran Dragić, ki se je poslovil od reprezentance po EP 2017, in Luis Scola, ki je pri 41 še vedno eden od glavnih argentinskih adutov. Zastopniki novega rodu obeh moštev se vendarle redno srečujejo na klubski ravni, nekateri so bili uspešni soigralci tako kot Dončić z dinamičnim dirigentom Facundom Campazzom pri Realu ali Zoran Dragić z branilcem Luco Vildozo pri Baskonii.
»Gre za zelo atletsko ekipo, ki igra izjemno hitro. Veliko košarkarjev poznamo in vemo, od kod nam grozi največja nevarnost. Posebnega motiva ne potrebujemo, saj smo prvič na OI in za nas je vse novo. Vemo pa, da smo prišli v Tokio po čim višjo uvrstitev,« meni Zoran Dragić.
Prvi nastopi na velikih tekmovanjih so vedno izjemno zahtevni že s psihološkega vidika. Pred štirimi leti je moral sprva potegniti slovenski vlak Goran Dragić z 59 točkami ob dokaj tesnih zmagah nad Poljsko in Finsko, zdaj so vse oči uprte v Luko Dončića. Če je ob preboju na mednarodno sceno veljal za slovenskega Harryja Potterja, zdaj sodi med najboljše košarkarske čarodeje na svetu in zna začarati v leve soigralce v izbrani vrsti.
Tudi sveže naturalizirani Mike Tobey ob njem igra tako dobro, da se je celo Gregg Popovich, sloviti trener selekcije ZDA v Tokiu, začel spraševati, zakaj je šele zdaj prvič slišal za 26-letnega centra iz mesteca Monroe. Brez Dončića so bile trd oreh Belorusija, Madžarska in Avstrija, z njim se je Slovenija v hipu prebila v krog kandidatov na kolajne tudi elitni na olimpijski fronti. In nikakršna senzacija ne bi bila, če bi za začetek osvojila prvo mesto v zelo zahtevni skupini C pred finalistkama SP 2019 Španijo in Argentino ter gostiteljico iger Japonsko. Kot št. 1 bi si zagotovila boljše izhodišče pred žrebanjem parov izločilnih dvobojev in se bržčas vsaj v četrtfinalu ognila Američanom, vendar dogodkov ne kaže prehitevati.
Z Argentino doslej 0:2
Do ponedeljka se bo morala slovenska reprezentanca osredotočiti na svetovne podprvake Argentince, s katerimi v minulih treh desetletjih ni odigrala uradne tekme. Moštvi sta se pomerili le na dveh pripravljalnih dvobojih, na katerih so zmagali Južnoameričani. Prvič avgusta 2000 v Buenos Airesu (97:89) v močno pomlajenih različicah in ko nihče ni slutil, da bodo gostitelji osvojili srebrno kolajno na SP 2000 in zlato na OI 2004. Drugič sta se izbrani vrsti soočili avgusta 2006 v Singapurju tik pred začetkom SP na Japonskem, Argentina pa je prepričljivo zmagala s 94:72 (Scola 21, Nocioni 17, Delfino 14, Oberto 13, Herrmann 10, Ginobili 9; B. Udrih 18, Nesterović 16, Slokar 12, Milič 11, Lakovič, Nachbar in Brezec po 5).
Petnajst let pozneje na igrišču iz takratnih zasedb vztrajata le Goran Dragić, ki se je poslovil od reprezentance po EP 2017, in Luis Scola, ki je pri 41 še vedno eden od glavnih argentinskih adutov. Zastopniki novega rodu obeh moštev se vendarle redno srečujejo na klubski ravni, nekateri so bili uspešni soigralci tako kot Dončić z dinamičnim dirigentom Facundom Campazzom pri Realu ali Zoran Dragić z branilcem Luco Vildozo pri Baskonii.
»Gre za zelo atletsko ekipo, ki igra izjemno hitro. Veliko košarkarjev poznamo in vemo, od kod nam grozi največja nevarnost. Posebnega motiva ne potrebujemo, saj smo prvič na OI in za nas je vse novo. Vemo pa, da smo prišli v Tokio po čim višjo uvrstitev,« meni Zoran Dragić.
