KOŠARKA
Dončić ni imel nič z menjavo trenerja
V pisarne Dallas Mavericks prihaja še nekdanji organizator igre J. J. Barea. Portoričan se z nasmeškom spominja dni, ki jih je preživel z Luko Dončićem.
Odpri galerijo
Košarkarski klub Dallas Mavericks ima novega oglednika, v Miamiju bo za polovični delovni čas deloval nekdanji član šampionske ekipe iz leta 2011 J. J. Barea. V pogovoru za podkast filmskega igralca Vicenteja Ydracha je spregovoril tudi o bivšem soigralcu Luku Dončiću.
Ste se, ko ste začeli tisto šampionsko sezono, počutili kot ekipa, ki gre lahko do konca?
»Sezono pred mojim prihodom je Dallas izgubil v finalu z Miamijem. Vsako sezono je bila naša miselnost: 'Ali lovorika ali pa je to izguba časa!' Takšna je bila miselnost Marka Cubana in Dirka Nowitzkega. Vsako leto smo z menjavami na tržišču iskali zmagovito formulo.«
Kako se je Dirk psihično pripravljal za finale z Miamijem?
»Bil je že jezen, ker so ga premagali leta 2005, ko je noro igral Dwyane Wade. Nato so pripeljali še LeBrona Jamesa, Chrisa Bosha ... Ni jih mogel prenesti. Bil je tekmovalen kot Kobe Bryant. Rekel bi, da sta to dva največja tekmovalca, s katerima je igral. Storil je vse, kar je lahko, da bi jih ugnal. Bil je psihopat! Treniral je zjutraj, zvečer ... Nato pa je prišla finalna serija in LeBron se je z Wadom šalil iz dejstva, da je zbolel. A je imel res grdo vročino. Pred naslednjo tekmo smo le zavrteli njun posnetek. Rekel je, da mu je vseeno, a vedeli smo, da navznoter ...«
Kakšen je Dončić kot soigralec in kako nanj gledate kot na del ekipe zdaj, ko ste del štaba?
»Kot talent je med najboljšimi na svetu. Če si bo želel, bo lahko v prihodnosti najboljši igralec v NBA. Tu mislim na treninge, da stoodstotno pazi na svoje telo, prehrano in vse preostalo. Tip je velik. Če bi igral tu v naši ligi, bi lahko igral center. Kot soigralec je zafrkant, to ima zelo rad. Enkrat smo prišli v Chicago in pripravljal sem se že, da bi zaspal ... Šele prišli smo, on pa: 'Greva, greva! Našel sem lokal z vodnimi pipami! Greva tja!' Pa tudi kartala sva, včasih se je igra z letala nadaljevala v hotelu. Rad se je družil.«
Govori se, da Rick Carlisle ni odšel na lastno pest. Da naj bi odšel zaradi Luke, da je bilo nekaj trenja v ekipi ...
»V ligi NBA noben trener ne zdrži dolgo v enem klubu, on pa, mislim, je bil tam 13 let. To je navdušujoče. Menjava se je napovedovala. Zgodilo se je sicer hitro, toda odkar smo bili prvaki, nismo več napredovali iz prvega kroga končnice. Je inteligenten tip, briljanten. Mislim, da si je tudi sam rekel: 'To smo poskusili, gremo naprej!' Menim, da Luka ni imel nič s tem.«
Kakšen je vaš odnos s Cubanom?
»Skupaj sva se šalila in preživljala težke trenutke. Po orkanu Maria (leta 2018, op. p.) smo v Dallasu zbrali kup stvari za Portoriko. Z ženo sva se spraševala, kako bi vse skupaj spravila tja. Rekla mi je: 'Piši Cubanu, da nam posodi klubsko letalo.' Rekel sem: 'Daj no, mala, kakšno letalo?' Ko sem mu napisal sporočilo, mi je čez pet minut odgovoril: 'Preveri svojo elektronsko pošto!' Ko sem jo odprl, je bil Mark že v stiku s pilotom, podjetjem, ki nadzira letalo ... In smo šli. Petkrat tja in nazaj.«
Ste se, ko ste začeli tisto šampionsko sezono, počutili kot ekipa, ki gre lahko do konca?
»Sezono pred mojim prihodom je Dallas izgubil v finalu z Miamijem. Vsako sezono je bila naša miselnost: 'Ali lovorika ali pa je to izguba časa!' Takšna je bila miselnost Marka Cubana in Dirka Nowitzkega. Vsako leto smo z menjavami na tržišču iskali zmagovito formulo.«
Kako se je Dirk psihično pripravljal za finale z Miamijem?
»Bil je že jezen, ker so ga premagali leta 2005, ko je noro igral Dwyane Wade. Nato so pripeljali še LeBrona Jamesa, Chrisa Bosha ... Ni jih mogel prenesti. Bil je tekmovalen kot Kobe Bryant. Rekel bi, da sta to dva največja tekmovalca, s katerima je igral. Storil je vse, kar je lahko, da bi jih ugnal. Bil je psihopat! Treniral je zjutraj, zvečer ... Nato pa je prišla finalna serija in LeBron se je z Wadom šalil iz dejstva, da je zbolel. A je imel res grdo vročino. Pred naslednjo tekmo smo le zavrteli njun posnetek. Rekel je, da mu je vseeno, a vedeli smo, da navznoter ...«
Kakšen je Dončić kot soigralec in kako nanj gledate kot na del ekipe zdaj, ko ste del štaba?
»Kot talent je med najboljšimi na svetu. Če si bo želel, bo lahko v prihodnosti najboljši igralec v NBA. Tu mislim na treninge, da stoodstotno pazi na svoje telo, prehrano in vse preostalo. Tip je velik. Če bi igral tu v naši ligi, bi lahko igral center. Kot soigralec je zafrkant, to ima zelo rad. Enkrat smo prišli v Chicago in pripravljal sem se že, da bi zaspal ... Šele prišli smo, on pa: 'Greva, greva! Našel sem lokal z vodnimi pipami! Greva tja!' Pa tudi kartala sva, včasih se je igra z letala nadaljevala v hotelu. Rad se je družil.«
Govori se, da Rick Carlisle ni odšel na lastno pest. Da naj bi odšel zaradi Luke, da je bilo nekaj trenja v ekipi ...
»V ligi NBA noben trener ne zdrži dolgo v enem klubu, on pa, mislim, je bil tam 13 let. To je navdušujoče. Menjava se je napovedovala. Zgodilo se je sicer hitro, toda odkar smo bili prvaki, nismo več napredovali iz prvega kroga končnice. Je inteligenten tip, briljanten. Mislim, da si je tudi sam rekel: 'To smo poskusili, gremo naprej!' Menim, da Luka ni imel nič s tem.«
Kakšen je vaš odnos s Cubanom?
»Skupaj sva se šalila in preživljala težke trenutke. Po orkanu Maria (leta 2018, op. p.) smo v Dallasu zbrali kup stvari za Portoriko. Z ženo sva se spraševala, kako bi vse skupaj spravila tja. Rekla mi je: 'Piši Cubanu, da nam posodi klubsko letalo.' Rekel sem: 'Daj no, mala, kakšno letalo?' Ko sem mu napisal sporočilo, mi je čez pet minut odgovoril: 'Preveri svojo elektronsko pošto!' Ko sem jo odprl, je bil Mark že v stiku s pilotom, podjetjem, ki nadzira letalo ... In smo šli. Petkrat tja in nazaj.«