MOTO GP
Dostojno bi izzval tudi Marqueza
Joan Mir bi lahko v nedeljo postal četrti španski prvak razreda motoGP. Po krstni zmagi med elito mu bo za naslov zadostovala uvrstitev med trojico.
Odpri galerijo
Joan Mir se približuje uresničitvi sanj. FOTO: Albert Gea/Reuters
Leto 2020 se je že vpisalo v zgodovino elitnega motociklističnega razreda motoGP, saj je na uvodnih 12 dirkah sezone ponudilo devet različnih zmagovalcev, prav toliko kot v doslej rekordnem SP 2016. Takrat se je Andrea Dovizioso kot zadnji vpisal na seznam junakov na 17. preizkušnji leta, letos ga je Joan Mir dopolnil na 12. dirki, prejšnji teden na VN Evrope. Španec je po nekaterih merilih zamudnik, toda zaradi skrajšanega prvenstva bi lahko že v nedeljo osvojil šampionsko lovoriko ob drugem zaporednem startu v Valencii.
Joan Mir (Suzuki) 162 točk, Fabio Quartararo (Yamaha) in Alex Rins (Suzuki) po 125, Maverick Viñales (Yamaha) 121, Franco Morbidelli (Yamaha) in Andrea Dovizioso (Ducati) po 117 ... To so dirkači, ki lahko v teoriji dokončajo sezono kot svetovni prvaki. Na sporedu sta namreč ostali dve preizkušnji, na katerih bi lahko najuspešnejši posameznik osvojil 50 točk. Zaradi prednosti 37 točk pa daleč najbolje kaže Miru.
Na VN Valencie bi mu zadostovala uvrstitev med najboljšo trojico, pa bi bil ne glede na dosežke tekmecev že nedosegljiv. To je vse prej kot neuresničljiv scenarij, saj je 23-letnik iz Palme de Mallorce, ki šele drugo leto tekmuje v kraljevskem razredu, zelo stanoviten. Če je bila lani njegova najboljša uvrstitev 5. mesto v Avstraliji, se v tej sezoni po uvodnih odstopih v Jerezu in Brnu le enkrat ni prebil med najboljšo peterico; v Le Mansu je bil 11.
Minulo nedeljo se je otresel še očitka, da bi lahko postal prvi prvak v elitni konkurenci brez ene same zmage. Doslej je bil minimum za trofejo dve zmagi, kolikor so jih dosegli Anglež Leslie Graham leta 1949, ko je imelo SP le šest postaj, Italijan Umberto Masetti (1950, 1952) in nazadnje Američan Nicky Hayden v 17 nastopih leta 2006. Rekorder drugačnega kova pa je letos odsotni Marc Marquez s 13 zmagami leta 2014.
»Jasno je, da se bosta v nedeljo Quartararo in Rins pognala na vso moč. A svojo računico imam tudi jaz, do odločitve bi rad prišel še pred zadnjo preizkušnjo v Portimau. Zveni sanjsko, kajne, saj nisem pričakoval, da bi se lahko tako kmalu potegoval za naslov prvaka motoGP. Moj projekt pri Suzukiju je dolgoročno usmerjen, a sezona, ki je med iskanjem pravih gum prinesla številna presenečenja, mi je ponudila priložnost. Vsi me sprašujejo, kako bi se odrezal, če se ne bi poškodoval Marc, a tega ne bomo nikoli izvedeli. Seveda bi bil on favorit, a menim, da bi ga mlajši dostojno izzvali,« je prepričan Alex Rins, prvak v razredu moto3 leta 2017, leto dni pozneje 6. v moto2, lani šele 12. v motoGP in v nedeljo morda četrti Španec (po Alexu Crivilleju, Jorgeju Lorenzu in Marcu Marquezu) z lovoriko med absolutno elito.
Joan Mir (Suzuki) 162 točk, Fabio Quartararo (Yamaha) in Alex Rins (Suzuki) po 125, Maverick Viñales (Yamaha) 121, Franco Morbidelli (Yamaha) in Andrea Dovizioso (Ducati) po 117 ... To so dirkači, ki lahko v teoriji dokončajo sezono kot svetovni prvaki. Na sporedu sta namreč ostali dve preizkušnji, na katerih bi lahko najuspešnejši posameznik osvojil 50 točk. Zaradi prednosti 37 točk pa daleč najbolje kaže Miru.
Na VN Valencie bi mu zadostovala uvrstitev med najboljšo trojico, pa bi bil ne glede na dosežke tekmecev že nedosegljiv. To je vse prej kot neuresničljiv scenarij, saj je 23-letnik iz Palme de Mallorce, ki šele drugo leto tekmuje v kraljevskem razredu, zelo stanoviten. Če je bila lani njegova najboljša uvrstitev 5. mesto v Avstraliji, se v tej sezoni po uvodnih odstopih v Jerezu in Brnu le enkrat ni prebil med najboljšo peterico; v Le Mansu je bil 11.
Minulo nedeljo se je otresel še očitka, da bi lahko postal prvi prvak v elitni konkurenci brez ene same zmage. Doslej je bil minimum za trofejo dve zmagi, kolikor so jih dosegli Anglež Leslie Graham leta 1949, ko je imelo SP le šest postaj, Italijan Umberto Masetti (1950, 1952) in nazadnje Američan Nicky Hayden v 17 nastopih leta 2006. Rekorder drugačnega kova pa je letos odsotni Marc Marquez s 13 zmagami leta 2014.
Sezona je ponudila priložnost
»Jasno je, da se bosta v nedeljo Quartararo in Rins pognala na vso moč. A svojo računico imam tudi jaz, do odločitve bi rad prišel še pred zadnjo preizkušnjo v Portimau. Zveni sanjsko, kajne, saj nisem pričakoval, da bi se lahko tako kmalu potegoval za naslov prvaka motoGP. Moj projekt pri Suzukiju je dolgoročno usmerjen, a sezona, ki je med iskanjem pravih gum prinesla številna presenečenja, mi je ponudila priložnost. Vsi me sprašujejo, kako bi se odrezal, če se ne bi poškodoval Marc, a tega ne bomo nikoli izvedeli. Seveda bi bil on favorit, a menim, da bi ga mlajši dostojno izzvali,« je prepričan Alex Rins, prvak v razredu moto3 leta 2017, leto dni pozneje 6. v moto2, lani šele 12. v motoGP in v nedeljo morda četrti Španec (po Alexu Crivilleju, Jorgeju Lorenzu in Marcu Marquezu) z lovoriko med absolutno elito.
