NBA
Dragić kot nekdanja asa Nash in Ginobili
Miami zmaguje in izgublja kot moštvo, odločno vztraja slovenski zvezdnik v ligi NBA. Boston leta 2015 ni pokazal zanimanja zanj, zdaj je Bradu Stevensu bržkone žal.
Odpri galerijo
Po tretji tekmi v letošnjem finalu vzhodne konference lige NBA, v kateri je bil vnovič najučinkovitejši strelec Miamija, bi moral imeti Goran Dragić veliko razlogov za zadovoljstvo. Vendar je igrišče zapustil z mrkim obrazom. Po vodstvu s 3:1 v zmagah v dvoboju z Bostonom se mu je prva uvrstitev v veliki finale začela oddaljevati, zabolela pa ga je tudi smrtna tišina med njegovimi soigralci, ki so v prejšnjih 13 nastopih v končnici prešerno dihali kot eden. Redke besede so bile namenjene samoobtoževanju za poraz s 108:121. »Noben posameznik ni kriv, da smo prejeli največ točk v dozdajšnjih tekmah končnice, izgubili tretjo četrtino s 25:41 in metali za tri točke le 7:36. Tako daleč smo se prebili kot moštvo in tudi izgubili smo kot moštvo,« je nemudoma ukrepal Dragić, strelec 23 točk (13 v tretji četrtini) in pri 34 letih tretji najbolj izkušeni košarkar Miamija. Od njega sta starejša le 40-letni kapetan Udonis Haslem, ki je med celotno sezono igral le na štirih tekmah, in Andre Iguodala, osvajalec treh šampionskih prstanov v dresu Golden Stata in MVP finala 2015, a pri 36 letih že v zatonu kariere. Za slovenskega asa je lani veljalo, da ga želi Miami prodati, saj je imel za seboj z operacijo kolena zaznamovano sezono, pred seboj pa 19,2 milijona dolarjev zaslužka v zadnjem letu pogodbe. Toda Dallas ni pokazal večjega zanimanja, da bi se vključil v kupčijo ob selitvi Jimmyja Butlerja na Florido, podobno kot se februarja 2015 Boston ni zmenil za Dragića, čeprav so ga uvrščali med njegove možne postaje, ko je zapuščal Phoenix. Zdaj Brad Stevens, trener Celticsov od leta 2013, bržkone obžaluje takratno odločitev, medtem ko si njegov kolega Erik Spoelstra ne zna več zamisliti udarne peterke Miamija brez Ljubljančana v vlogi vodje.
Do nje ni prišel le zaradi dirigentskih zadolžitev, ki jih je med letošnjo končnico oplemenitil z najvišjim strelskim povprečjem v moštvu (21,4), temveč tudi z vodstvenimi veščinami, ki jih je pridobil predvsem v slovenski reprezentanci. V mlajših letih je znal vanjo vnašati tudi nemir z izražanjem nezadovoljstva nad strategijo Jureta Zdovca ali Božidarja Maljkovića, do EP 2017 pa je postal kapetan par excellence, ki zna usmerjati in opogumljati soborce ter vrhunsko sodelovati s trenerji, ki jim zaupa. In Spoelstra je zdaj zanj to, kar je bil na zlatem eurobasketu Igor Kokoškov.
Do nje ni prišel le zaradi dirigentskih zadolžitev, ki jih je med letošnjo končnico oplemenitil z najvišjim strelskim povprečjem v moštvu (21,4), temveč tudi z vodstvenimi veščinami, ki jih je pridobil predvsem v slovenski reprezentanci. V mlajših letih je znal vanjo vnašati tudi nemir z izražanjem nezadovoljstva nad strategijo Jureta Zdovca ali Božidarja Maljkovića, do EP 2017 pa je postal kapetan par excellence, ki zna usmerjati in opogumljati soborce ter vrhunsko sodelovati s trenerji, ki jim zaupa. In Spoelstra je zdaj zanj to, kar je bil na zlatem eurobasketu Igor Kokoškov.