NBA
Dragić v Kanadi kot ekipni Nash
Slovenski as po avanturah na vročem jugu ZDA na hladnem severu. Tretji najbolje plačani košarkar Toronta, a daleč najbolj izkušeni adut.
Odpri galerijo
Goran Dragić v novem dresu s št. 1 FOTO: John E. Sokolowski/USA Today Sports
Goran Dragić ni ravno košarkar, ki bi menjaval klube kot nogavice. V prvih 13 sezonah v ligi NBA je igral za Phoenix (2008–2011 in 2012–2015), Houston (2011–2012) in Miami (2015–2021), pri 35 letih pa je prvič zapustil ZDA in v Kanadi okrepil Toronto. K prvakom leta 2019 je prišel v obdobju temeljite prenove moštva in med njegovimi novimi soigralci ni nihče starejši od 29 let. Dva tedna pred prvim uradnim nastopom v novem prvenstvu vendarle ne skriva optimizma.
»Imamo mlado moštvo, zato je 13 let izkušenj v ligi NBA moja najpomembnejša popotnica ob prihodu iz Miamija. Marsikaj lahko posredujem na soigralce in jih spodbujam. Podobno, kot je Steve Nash mene, ko sem si začel utirati pot v Phoenixu. Takrat ga nisem vedno najbolje razumel, a sčasoma sem uvidel, da so za vsakim njegovim nasvetom in tudi kritiko zgolj dobri nameni. Še vedno imam zelo rad košarko in nisem rekel zadnje besede pod obroči,« razmišlja slovenski zvezdnik, ki bo v prihodnji sezoni tretji najbolje plačani igralec Toronta. Zaslužil bo 19,44 milijona dolarjev, pred njim sta le krilni center Pascal Siakam (33) in branilec Fred VanVleet (19,7), za njim sta krilo OG Anunoby in branilec Gary Trent (po 16).
Prvi trije so ob krilnem centru Chrisu Boucherju in strokovnem štabu pod vodstvom Nicka Nursa edini preživeli člani šampionske zasedbe iz leta 2019 in tudi moštva, ki je marca 2020 odigralo zadnje tekme v Kanadi. Zaradi začetka pandemije je sezono dokončalo v mehurčku v Orlandu, v prejšnjem prvenstvu pa si je zaradi težav pri prehajanju državne meje našlo zatočišče v Tampi. Vrnitve v domačo dvorano se veselijo vsi, zavedajo pa se tudi, da njihovi navijači po spomladanskem 12. mestu v vzhodni konferenci pričakujejo veliko več.
»Ko sem v minulih letih gostoval v Torontu, mi ni bilo nikoli lahko. Zdaj so me vsi lepo sprejeli in želijo, da bi se ob prvi selitvi na sever celine dobro počutil v novem okolju. Malo sem že raziskal mesto in spoznal fante. Pomembno je, da bo Pascal spet zdrav, s Fredom sva skupaj igrala na treningih, na tekmah pa morava do konca oblikovati skupno kemijo. OG pa je stari znanec, saj je bil v prejšnjih letih običajno zadolžen zame. Gre za posrečeno mešanico izkušenih in mladih igralcev, med slednjimi je name naredil največji vtis krilo Scottie Barnes. Je zabaven fant, a tudi zelo obetaven košarkar,« razmišlja Goran Dragić, ki je v prejšnji sezoni igral za Miami s povprečjem 13,4 točke, 3,4 skoka in 4,4 asistence v 27 minutah, torej z najnižjo bero po sezoni 2011/2012.
Po vrnitvi k številki 1 na dresu, ki jo je nosil že v Phoenixu, pa si bržkone obeta nov zasuk krivulje. »Goran je bil doslej fantastičen. Nekaj dni po kupčiji, ki ga je pripeljala k nam, Kyla Lowryja pa v Miami, sem se pogovoril z njim in o njegovih možnih vlogah. Rekel mi je, da bo zanj dobra vsaka moja odločitev. Ima zelo visok košarkarski IQ, še vedno uživa v igri in je tekmovalen. Lepo ga je videti med nami,« se strinja Nick Nurse.
»Imamo mlado moštvo, zato je 13 let izkušenj v ligi NBA moja najpomembnejša popotnica ob prihodu iz Miamija. Marsikaj lahko posredujem na soigralce in jih spodbujam. Podobno, kot je Steve Nash mene, ko sem si začel utirati pot v Phoenixu. Takrat ga nisem vedno najbolje razumel, a sčasoma sem uvidel, da so za vsakim njegovim nasvetom in tudi kritiko zgolj dobri nameni. Še vedno imam zelo rad košarko in nisem rekel zadnje besede pod obroči,« razmišlja slovenski zvezdnik, ki bo v prihodnji sezoni tretji najbolje plačani igralec Toronta. Zaslužil bo 19,44 milijona dolarjev, pred njim sta le krilni center Pascal Siakam (33) in branilec Fred VanVleet (19,7), za njim sta krilo OG Anunoby in branilec Gary Trent (po 16).
Prvi trije so ob krilnem centru Chrisu Boucherju in strokovnem štabu pod vodstvom Nicka Nursa edini preživeli člani šampionske zasedbe iz leta 2019 in tudi moštva, ki je marca 2020 odigralo zadnje tekme v Kanadi. Zaradi začetka pandemije je sezono dokončalo v mehurčku v Orlandu, v prejšnjem prvenstvu pa si je zaradi težav pri prehajanju državne meje našlo zatočišče v Tampi. Vrnitve v domačo dvorano se veselijo vsi, zavedajo pa se tudi, da njihovi navijači po spomladanskem 12. mestu v vzhodni konferenci pričakujejo veliko več.
Nurse: Goran je fantastičen
»Ko sem v minulih letih gostoval v Torontu, mi ni bilo nikoli lahko. Zdaj so me vsi lepo sprejeli in želijo, da bi se ob prvi selitvi na sever celine dobro počutil v novem okolju. Malo sem že raziskal mesto in spoznal fante. Pomembno je, da bo Pascal spet zdrav, s Fredom sva skupaj igrala na treningih, na tekmah pa morava do konca oblikovati skupno kemijo. OG pa je stari znanec, saj je bil v prejšnjih letih običajno zadolžen zame. Gre za posrečeno mešanico izkušenih in mladih igralcev, med slednjimi je name naredil največji vtis krilo Scottie Barnes. Je zabaven fant, a tudi zelo obetaven košarkar,« razmišlja Goran Dragić, ki je v prejšnji sezoni igral za Miami s povprečjem 13,4 točke, 3,4 skoka in 4,4 asistence v 27 minutah, torej z najnižjo bero po sezoni 2011/2012.
Po vrnitvi k številki 1 na dresu, ki jo je nosil že v Phoenixu, pa si bržkone obeta nov zasuk krivulje. »Goran je bil doslej fantastičen. Nekaj dni po kupčiji, ki ga je pripeljala k nam, Kyla Lowryja pa v Miami, sem se pogovoril z njim in o njegovih možnih vlogah. Rekel mi je, da bo zanj dobra vsaka moja odločitev. Ima zelo visok košarkarski IQ, še vedno uživa v igri in je tekmovalen. Lepo ga je videti med nami,« se strinja Nick Nurse.
