NOGOMET
Dušan Kosić pred Olimpijinimi vrati
Zeleno-beli so sedmič osvojili pokalni naslov. Ljubljančanom se znova obeta prenova.
Odpri galerijo
Goran Stanković je izgubil šampionsko bitko, a dobil pokalno, toda malo verjetnosti je, da bo še sedel na vročem trenerskem stolčku, na katerega se je usedel med zimskim premorom. FOTO: Blaž Samec
Ni se še potegnila črta čez sezono, že je na vidiku nov kadrovski cunami pri pokalnem prvaku Olimpiji. Zeleno-beli in predvsem njihov trener Goran Stanković se lahko tolažijo z lovoriko, a ob treznem razmisleku bodo potolažili bore malo navijačev, čeprav so si na Bonifiki po pokalni finalni zmagi proti Celju z 2:1 (Đorđe Ivanović 32., Nik Kapun 53.; Ivan Božić 47.) dali duška prav oni. Kdo od najzvestejših si ga ne bi, če bi več kot leto dni čakali na vlogo dvanajstega igralca.
Največji zmagovalci pokalnega finala so pravzaprav Domžalčani, ki so jih v Evropo potisnili Ljubljančani. Milan Mandarić je dajal vtis zadovoljnega moža, toda nezadovoljstvo je v njem tlelo že pred pokalnim razpletom, v katerem je bilo premalo igralno svetlih trenutkov (motivacijsko so bili na vrhuncu) za lepši pogled v prihodnost. Prav sta imela oba trenerja. Zmagovalni Stanković je bil iskren.
»Zamenjali smo polovico moštva, smo na pol poti in da, želim nadaljevati delo,« je na zvito vprašanje, v katerem je bila rdeča nit, njegov status, odgovoril Ljubljančan, ki je podobno kot Safet Hadžić pred dvema letoma prvenstvene rane zacelil s pokalno lovoriko. Celjski poraženec Agron Šalja je bil odkrit. »Boljši smo bili, boljši smo kot ekipa, le premalo lačni smo začeli tekmo. Zato mi ni preostalo nič drugega, kot da čestitam Olimpiji,« je dal vedeti 48-letni Ljubljančan, ki je izgubil dve bitki – evropsko in za svojo prvo lovoriko na komaj mesec dni trajajoči samostojni poti klubskega trenerja.
Zeleno-bela športno-kadrovska politika je prav tako skrivnostna, kot je predsednikova prihodnost. Denarja je vse manj ali že skoraj nič, zato je vse bliže slačilnici in drugim vzvodom moči tudi ljubljanski župan Zoran Janković (sezona se ne zaključuje po njegovih željah, saj je tudi hokejska Olimpija že izgubila prvenstveno bitko, košarkarsko pa pred pravim polomom reši le naslov državnega prvaka), ki ima v mlajšem Željku Mandariću, poslovnežu z Reke, bolj tvornega sodelavca, kot je in je bil ameriški Milan.
Dvojca župan, poslovnež in njegov vpliv nikakor ne gre izpustiti pri oblikovanju nove Olimpije, ki bo med drugim ostala tudi brez najboljšega posameznika Ivanovića. Del zaslug za pokalno veselico gre pripisati prav njima, ker sta uporabila motivacijske prijeme pred še zahtevnejšim polfinalnim dvobojem z Domžalami, ki je prišel le teden dni po prvenstveni zaušnici v derbiju Ljubljanske kotline.
Kadrovska kombinatorika bo v naslednjih dnevih takoj razkrila, kdo pri Olimpiji še vleče glavne niti. Janković in reški Mandarić, sicer podpredsednik kluba, imata svojega, predvsem župan, aduta v podobi Dušana Kosića, predsednik Mandarić pa se še ni izrekel, s kom bo šel v novo sezono. Niti ni dal palca gor za Stankovićevo nadaljevanje.
Največji zmagovalci pokalnega finala so pravzaprav Domžalčani, ki so jih v Evropo potisnili Ljubljančani. Milan Mandarić je dajal vtis zadovoljnega moža, toda nezadovoljstvo je v njem tlelo že pred pokalnim razpletom, v katerem je bilo premalo igralno svetlih trenutkov (motivacijsko so bili na vrhuncu) za lepši pogled v prihodnost. Prav sta imela oba trenerja. Zmagovalni Stanković je bil iskren.
»Zamenjali smo polovico moštva, smo na pol poti in da, želim nadaljevati delo,« je na zvito vprašanje, v katerem je bila rdeča nit, njegov status, odgovoril Ljubljančan, ki je podobno kot Safet Hadžić pred dvema letoma prvenstvene rane zacelil s pokalno lovoriko. Celjski poraženec Agron Šalja je bil odkrit. »Boljši smo bili, boljši smo kot ekipa, le premalo lačni smo začeli tekmo. Zato mi ni preostalo nič drugega, kot da čestitam Olimpiji,« je dal vedeti 48-letni Ljubljančan, ki je izgubil dve bitki – evropsko in za svojo prvo lovoriko na komaj mesec dni trajajoči samostojni poti klubskega trenerja.
Mandarić st. ali Janković in Mandarić ml.?
Zeleno-bela športno-kadrovska politika je prav tako skrivnostna, kot je predsednikova prihodnost. Denarja je vse manj ali že skoraj nič, zato je vse bliže slačilnici in drugim vzvodom moči tudi ljubljanski župan Zoran Janković (sezona se ne zaključuje po njegovih željah, saj je tudi hokejska Olimpija že izgubila prvenstveno bitko, košarkarsko pa pred pravim polomom reši le naslov državnega prvaka), ki ima v mlajšem Željku Mandariću, poslovnežu z Reke, bolj tvornega sodelavca, kot je in je bil ameriški Milan.
Najprej dodatne kvalifikacije, nato EvropaZadnje dejanje ligaške sezone bodo dodatne kvalifikacije za obstanek v 1. SNL, v katerih bo devetouvrščeni Koper izzvala drugouvrščena iz 2. SNL Krka. Prva tekma bo v nedeljo na Bonifiki, povratna pa v sredo na novomeškem Portovaldu.
Evropske kvalifikacije, za ligo prvakov in za konferenčno ligo, bodo Mura, Maribor, Olimpija in Domžale začeli 7. in 8. julija.
Evropske kvalifikacije, za ligo prvakov in za konferenčno ligo, bodo Mura, Maribor, Olimpija in Domžale začeli 7. in 8. julija.
Dvojca župan, poslovnež in njegov vpliv nikakor ne gre izpustiti pri oblikovanju nove Olimpije, ki bo med drugim ostala tudi brez najboljšega posameznika Ivanovića. Del zaslug za pokalno veselico gre pripisati prav njima, ker sta uporabila motivacijske prijeme pred še zahtevnejšim polfinalnim dvobojem z Domžalami, ki je prišel le teden dni po prvenstveni zaušnici v derbiju Ljubljanske kotline.
Kadrovska kombinatorika bo v naslednjih dnevih takoj razkrila, kdo pri Olimpiji še vleče glavne niti. Janković in reški Mandarić, sicer podpredsednik kluba, imata svojega, predvsem župan, aduta v podobi Dušana Kosića, predsednik Mandarić pa se še ni izrekel, s kom bo šel v novo sezono. Niti ni dal palca gor za Stankovićevo nadaljevanje.
