ODBOJKA
Eden najlepših tednov v življenju
Miha Okorn se je s slovensko odbojkarsko reprezentanco zlato okronal na EP do 17 let. Ljubitelj igranja na klavir in strokovne literature je bil razglašen za najboljšega igralca turnirja.
Odpri galerijo
V Sloveniji raste nov vrhunski odbojkarski rod. Slovenska kadetska reprezentanca je nedavno v Tirani osvojila naslov evropskega prvaka, torej šampionsko krono za igralce do 17. leta starosti, v finalu so padli Rusi. Briljantne predstave na igrišču pa so se zrcalile tudi v posamičnih nagradah; Luka Marovt je bil izbran za najboljšega sprejemalca turnirja, Jurij Oman je bil najboljši srednji bloker, za MVP starocelinskega prvenstva oziroma najboljšega igralca pa je bil razglašen Miha Okorn. »To je bil dejansko eden od naših najlepših tednov v življenju, dosegli smo nekaj, česar si pred tekmovanjem nismo mogli niti predstavljati. Presrečni smo in zelo ponosni na svoj uspeh,« je pripoved začel šampionski mladi up Miha Okorn, ki je junija dopolnil 16 let.
»Pozitivni stvari v naši ekipi sta predvsem veliko samozavesti in medsebojna povezanost. Že pred reprezentančnimi zbori smo se fantje poznali, smo resnično zelo dobri prijatelji. Prek priprav smo se kot ekipa še bolj povezali, to smo potem pokazali tudi na igrišču. Torej skupni koncept, energija in povezanost. Kako pa bi se vse dalo še nadgraditi, popraviti? Predvsem izboljšava v tehničnem pogledu, seveda tu lahko še bistveno zrastemo, tudi taktične priprave in mentalna zbranost, na tem moramo še veliko delati,« je nadvse zrelo razmišljal sicer klubsko član Calcit Volleyja. No, te bisere od fantov je vodil selektor Iztok Kšela, je njihov športni oče.
»Na evropskem prvenstvu smo videli, da ima ogromno izkušenj z velikih tekmovanj. Pravzaprav so se uresničile vse njegove napovedi, vse, kar je povedal že na pripravah, in sicer v smislu: kakšne bodo tekme, da bo veliko nihanj, da bo res pomemben počitek in tako naprej. Res nas je odlično pripravil na tekmovanje, povezal nas je tudi kot ekipo. Ko smo se denimo sporekli ali nam ni šlo, nas je dvignil, znal je najti prave besede, da smo se vrnili v naš ritem,« je kapetan izbrane vrste še besedno dopolnil skrivnosti zlate formule za uspeh.
Biti najboljši igralec starocelinskega tekmovanja, kjer so se vsak na svoji strani mreže bodli tudi Rusi, Poljaki in Italijani, pa je res dosežek, ki potrjuje raven slovenske, tudi članske, reprezentančne odbojke v zadnjih letih. »Pravzaprav, dokler me ni napovedovalec v dvorani razglasil za najbolj koristnega igralca, sploh nisem verjel, da bom resnično izbran. Prepričan sem bil, da bo to moj reprezentančni kolega Luka Marovt ali kakšen ruski sprejemalec. Bil sem izjemno presenečen in seveda ponosen na ta dosežek, skozi vse prvenstvo sem se v igri vzpenjal. Treba je pač tudi vedeti, da je to v ekipnem športu sicer vrhunska pohvala, a da je za naš uspeh enako zaslužna celotna ekipa,« pravi sprejemalec, ki v prostem času rad zaigra na klavirske tipke, je pa tudi navdušen bralec strokovnih knjig. Poleg dvoranske odbojke športno prisega še na različico na mivki in na smučanje.
»Nedvomno se lahko zgledujemo po slovenski članski reprezentanci, po eni strani so nam ti igralci vzorniki, po drugi pa nam tudi ustvarjajo neko ime. Da ko pridemo, vsi rečejo, to so pa Slovenci, so res velesila in eni najboljših v Evropi in na svetu.« Kdo pa je imensko Okornov vzornik? »Veliko gledam tradicionalne odbojkarje in se od vsakega od njih poskušam kaj naučiti. Če pa bi moral izpostaviti nekoga, pa je to japonski sprejemalec Juki Išikava. Igra v italijanski ligi v Milanu, všeč mi je, ker ima izjemno lepo tehniko, ni niti preveč visok, tako kot nisem niti sam. V napadu pa ima različne ideje, to ni le udarec na polno,« hvali Miha Okorn, dijak športnega oddelka gimnazije Bežigrad, naslednji mesec bo krenil v drugi letnik, in čigar velika želja je nekoč zaigrati v elitnem italijanskem razredu. V začetku septembra ga v Ljubljani med drugim čaka evropsko prvenstvo v odbojki na mivki do 18. leta starosti.
»Pozitivni stvari v naši ekipi sta predvsem veliko samozavesti in medsebojna povezanost. Že pred reprezentančnimi zbori smo se fantje poznali, smo resnično zelo dobri prijatelji. Prek priprav smo se kot ekipa še bolj povezali, to smo potem pokazali tudi na igrišču. Torej skupni koncept, energija in povezanost. Kako pa bi se vse dalo še nadgraditi, popraviti? Predvsem izboljšava v tehničnem pogledu, seveda tu lahko še bistveno zrastemo, tudi taktične priprave in mentalna zbranost, na tem moramo še veliko delati,« je nadvse zrelo razmišljal sicer klubsko član Calcit Volleyja. No, te bisere od fantov je vodil selektor Iztok Kšela, je njihov športni oče.
»Na evropskem prvenstvu smo videli, da ima ogromno izkušenj z velikih tekmovanj. Pravzaprav so se uresničile vse njegove napovedi, vse, kar je povedal že na pripravah, in sicer v smislu: kakšne bodo tekme, da bo veliko nihanj, da bo res pomemben počitek in tako naprej. Res nas je odlično pripravil na tekmovanje, povezal nas je tudi kot ekipo. Ko smo se denimo sporekli ali nam ni šlo, nas je dvignil, znal je najti prave besede, da smo se vrnili v naš ritem,« je kapetan izbrane vrste še besedno dopolnil skrivnosti zlate formule za uspeh.
Vzornik Išikava
Biti najboljši igralec starocelinskega tekmovanja, kjer so se vsak na svoji strani mreže bodli tudi Rusi, Poljaki in Italijani, pa je res dosežek, ki potrjuje raven slovenske, tudi članske, reprezentančne odbojke v zadnjih letih. »Pravzaprav, dokler me ni napovedovalec v dvorani razglasil za najbolj koristnega igralca, sploh nisem verjel, da bom resnično izbran. Prepričan sem bil, da bo to moj reprezentančni kolega Luka Marovt ali kakšen ruski sprejemalec. Bil sem izjemno presenečen in seveda ponosen na ta dosežek, skozi vse prvenstvo sem se v igri vzpenjal. Treba je pač tudi vedeti, da je to v ekipnem športu sicer vrhunska pohvala, a da je za naš uspeh enako zaslužna celotna ekipa,« pravi sprejemalec, ki v prostem času rad zaigra na klavirske tipke, je pa tudi navdušen bralec strokovnih knjig. Poleg dvoranske odbojke športno prisega še na različico na mivki in na smučanje.
»Nedvomno se lahko zgledujemo po slovenski članski reprezentanci, po eni strani so nam ti igralci vzorniki, po drugi pa nam tudi ustvarjajo neko ime. Da ko pridemo, vsi rečejo, to so pa Slovenci, so res velesila in eni najboljših v Evropi in na svetu.« Kdo pa je imensko Okornov vzornik? »Veliko gledam tradicionalne odbojkarje in se od vsakega od njih poskušam kaj naučiti. Če pa bi moral izpostaviti nekoga, pa je to japonski sprejemalec Juki Išikava. Igra v italijanski ligi v Milanu, všeč mi je, ker ima izjemno lepo tehniko, ni niti preveč visok, tako kot nisem niti sam. V napadu pa ima različne ideje, to ni le udarec na polno,« hvali Miha Okorn, dijak športnega oddelka gimnazije Bežigrad, naslednji mesec bo krenil v drugi letnik, in čigar velika želja je nekoč zaigrati v elitnem italijanskem razredu. V začetku septembra ga v Ljubljani med drugim čaka evropsko prvenstvo v odbojki na mivki do 18. leta starosti.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
22:45
Državni proračun