KOLESARSTVO
Ekvadorci norijo zaradi Carapaza
Zlata lokomotiva iz Carchija ena redkih, ki se lahko postavi po robu Pogačarju in Rogliču.
Odpri galerijo
Richard Carapaz je Ekvadorju prinesel drugo olimpijsko zlato v zgodovini. FOTO: Matthew Childs/Reuters
Če v Sloveniji kolesarsko zgodovino na novo pišeta Tadej Pogačar in Primož Roglič, to v Ekvadorju že lep čas počne Richard Carapaz. Kopici zgodovinskih dosežkov, med katerimi je tudi zmaga na Giru d'Italia leta 2019, je dodal še najbolj odmevnega – olimpijsko zlato.
Kajpak je na noge dvignil rojake, ki so se veselili šele drugega olimpijskega zmagoslavja in tretje kolajne v zgodovini. Na Olimp se je pred njim med Ekvadorci povzpel le Jefferson Perez, ki je v Atlanti 1996 v hitri hoji osvojil zlato, v Pekingu 2008 pa še srebro. »Moji rojaki bodo ponoreli, zdaj je kolesarstvo pri nas šport številka ena. Če sem jim v tem zahtevnem in burnem obdobju podaril nekaj lepših in bolj lahkotnih trenutkov, sem zelo vesel in ponosen. To je nekaj neverjetnega in zelo pomembnega za mojo domovino. To zlato si bomo zapomnili za vedno.
Biti del te majhne skupine športnikov, ki ji je uspelo doseči nekaj tako zgodovinskega, je nekaj izjemnega,« so po podelitvi čustva preplavila 28-letnega kolesarja, ki so mu pred leti nadeli vzdevek La Locomotora del Carchi, lokomotiva iz Carchija. Ta je svoje izjemne zmogljivosti pokazala že nemalokrat. Ne nazadnje gre za kolesarja, ki se je v zadnjih letih nemalokrat poskušal postaviti po robu slovenskima zvezdnikoma Pogačarju in Rogliču – z mešanim izplenom. Carapaz se je zgodovinske prve ekvadorske zmage na tritedenskih dirkah veselil na Giru 2019, ki ga je Roglič po številnih težavah končal na 3. mestu. Zasavcu Ekvadorec nato za malo ni bil kos na lanski Vuelti.
Pogačar pa je bil premočan na letošnjem Touru, ki ga je Carapaz končal na 3. mestu. Ekvadorec je vrnil udarec na OI … »Povzpel sem se že na številne zmagovalne odre, a s tem ni primerjave. To je najlepše, kar se mi je lahko zgodilo v življenju,« v olimpijski slavi uživa Carapaz, ki se je na letošnjo sezono pripravljal na andskem ognjeniku Cotopaxi. Nato je šel dirkat v Evropo in v Južni Ameriki za seboj pustil družino, ki je ni videl že nekaj mesecev. »To je eden od najtežjih delov mojega posla,« pravi Carapaz, ki je letos dobil tudi dirko po Švici.
Medtem ko mu na klubski sceni pomaga vsemogočna ekipa Ineos, se je moral na Japonskem znajti malodane sam. Carapaz sicer slovi tudi po svojih poskusih ukan. Letos je na Touru hlinil slabost, preden je poskusil s silovitim napadom, slabo je ostal zapisan tudi pri nekdanjih moštvenih kolegih iz ekipe Movistar. Obljubljal jim je dolgoročno zvestobo, medtem ko je že podpisal pogodbo z Ineosom. V domovini imajo o njem drugačno predstavo. Je velik šampion širokega srca.
»Srce se mi trga zaradi toliko izgubljenih življenj. Daroval bom hrano vsem, ki so v moji vasi izgubili službo. Nismo bili pripravljeni na to, kar nas je doletelo,« je dejal v najhujših epidemičnih časih v Ekvadorju. Za lanski božič se je tudi preoblekel v Božička in lokalnim otrokom nosil darila. »Letos Božiček obdaruje, a se ne vozi s sanmi, temveč z lokomotivo,« je tedaj dejala zdaj olimpijsko zlata lokomotiva iz Carchija.
Kajpak je na noge dvignil rojake, ki so se veselili šele drugega olimpijskega zmagoslavja in tretje kolajne v zgodovini. Na Olimp se je pred njim med Ekvadorci povzpel le Jefferson Perez, ki je v Atlanti 1996 v hitri hoji osvojil zlato, v Pekingu 2008 pa še srebro. »Moji rojaki bodo ponoreli, zdaj je kolesarstvo pri nas šport številka ena. Če sem jim v tem zahtevnem in burnem obdobju podaril nekaj lepših in bolj lahkotnih trenutkov, sem zelo vesel in ponosen. To je nekaj neverjetnega in zelo pomembnega za mojo domovino. To zlato si bomo zapomnili za vedno.
Biti del te majhne skupine športnikov, ki ji je uspelo doseči nekaj tako zgodovinskega, je nekaj izjemnega,« so po podelitvi čustva preplavila 28-letnega kolesarja, ki so mu pred leti nadeli vzdevek La Locomotora del Carchi, lokomotiva iz Carchija. Ta je svoje izjemne zmogljivosti pokazala že nemalokrat. Ne nazadnje gre za kolesarja, ki se je v zadnjih letih nemalokrat poskušal postaviti po robu slovenskima zvezdnikoma Pogačarju in Rogliču – z mešanim izplenom. Carapaz se je zgodovinske prve ekvadorske zmage na tritedenskih dirkah veselil na Giru 2019, ki ga je Roglič po številnih težavah končal na 3. mestu. Zasavcu Ekvadorec nato za malo ni bil kos na lanski Vuelti.
Pogačar pa je bil premočan na letošnjem Touru, ki ga je Carapaz končal na 3. mestu. Ekvadorec je vrnil udarec na OI … »Povzpel sem se že na številne zmagovalne odre, a s tem ni primerjave. To je najlepše, kar se mi je lahko zgodilo v življenju,« v olimpijski slavi uživa Carapaz, ki se je na letošnjo sezono pripravljal na andskem ognjeniku Cotopaxi. Nato je šel dirkat v Evropo in v Južni Ameriki za seboj pustil družino, ki je ni videl že nekaj mesecev. »To je eden od najtežjih delov mojega posla,« pravi Carapaz, ki je letos dobil tudi dirko po Švici.
Šampion širokega srca
Medtem ko mu na klubski sceni pomaga vsemogočna ekipa Ineos, se je moral na Japonskem znajti malodane sam. Carapaz sicer slovi tudi po svojih poskusih ukan. Letos je na Touru hlinil slabost, preden je poskusil s silovitim napadom, slabo je ostal zapisan tudi pri nekdanjih moštvenih kolegih iz ekipe Movistar. Obljubljal jim je dolgoročno zvestobo, medtem ko je že podpisal pogodbo z Ineosom. V domovini imajo o njem drugačno predstavo. Je velik šampion širokega srca.
»Srce se mi trga zaradi toliko izgubljenih življenj. Daroval bom hrano vsem, ki so v moji vasi izgubili službo. Nismo bili pripravljeni na to, kar nas je doletelo,« je dejal v najhujših epidemičnih časih v Ekvadorju. Za lanski božič se je tudi preoblekel v Božička in lokalnim otrokom nosil darila. »Letos Božiček obdaruje, a se ne vozi s sanmi, temveč z lokomotivo,« je tedaj dejala zdaj olimpijsko zlata lokomotiva iz Carchija.
